Go Robala Boroko bjo o bo Nyakago

GO DIRILWE kgatelo-pele e kgolo kudu nywageng e 50 e fetilego mabapi le go kwešiša tsela yeo boroko bo šomago ka yona. Seo se lemogilwego se ganetšana le dikgopolo tše dingwe tše di fošagetšego tšeo di bilego gona ka nako e telele. E nngwe ya tšona ke go dumela gore ka ge dikarolo tše dintši tša mmele di iketla nakong ya ge motho a khuditše, go robala e fo ba boemo bja go se dire selo.

Ka go ithuta ka ditsela tšeo bjoko bo šomago ka tšona, banyakišiši ba tša kalafo ba hweditše gore go na le medikologo le megato ya boroko yeo e ipoeletšago. Go e na le go se dire selo, bjoko bja motho bo šoma ka lebelo le legolo nakong ya megato e mengwe ya boroko. Boroko bjo bobotse bo akaretša go feta megatong ye ka makga a mane goba go feta moo bošegong bjo bongwe le bjo bongwe le go fetša nako e lekanego mogatong o mongwe le o mongwe.

Go Raragana ga Boroko

Ge e le gabotse, boroko bjo bo tlwaelegilego bja bošego bo arotšwe ka mehuta e mebedi: seo ka tlwaelo se bitšwago boroko bja REM (rapid eye movement [go ponya-ponya ga mahlo ka lebelo], goba go lora) le boroko bjo e sego bja REM (boroko bjo bo se nago ditoro). O ka kgona go bona gore motho o robetše boroko bja REM ge dithaka tša mahlo a gagwe di šišinyega ka lebelo kudu a dutše a pontše.

Boroko bjo e sego bja REM bo ka arolwa gape ka megato e mene. Ka morago ga go patlama malaong, o tsena mogatong wa pele ka go iketla—go otsela goba go robala boroko bja go se iše. Mogatong wo mešifa ya gago e a iketla gomme bjoko bja gago bo šoma ka tsela e sa tlwaelegago le ka lebelo. Ge o thoma, ka tlwaelo o tšea metsotswana e 30 go ya go metsotso e 7 bošegong bjo bongwe le bjo bongwe. Ge  o tsena mogatong wa bobedi—boroko bja kgonthe—moo ka tlwaelo o tlago go fetša 20 lekgolong ya bošego, tsela yeo bjoko bo šomago ka yona e a oketšega. O ka no ba le dikgopolo goba diswantšho tšeo di sa felelago gabotse mogopolong eupša ga o lemoge sebaka seo se go dikologilego gomme ga o kgone go bona le ge mahlo a gago a bulegile.

Ka morago go latela mogato wa boraro le wa bone—boroko bjo bo tseneletšego le boroko-roko. Mogatong wo woo gape o bitšwago mogato wa bone wa boroko, bjoko bja gago bo šoma ka go nanya kudu. Ke mogatong wo mo go lego thata go tsoga ka ge bontši bja madi a gago bo e-ya mešifeng. Mogatong wo (wo o tšeago mo e ka bago 50 lekgolong ya bošego), mmele o a impshafatša le go ikaga gomme ke mogatong wo moo mebele ya bana e golago. Go bohlokwa go lemoga gore motho le ge e le ofe yo a sa bego le mogato wa bone wa boroko, e ka ba mofsa goba motho yo mogolo, go ka direga gore o tla ikwa a lapile, a se na taba goba gaešita le go ikwa a gateletšegile letšatšing le le latelago.

Mafelelong, modikologo o mongwe le o mongwe o phethwa ka mogato o fapanego ka mo go feletšego wa REM. Mogatong wo wa go lora (wo ka tlwaelo o diregago metsotsong e mengwe le e mengwe e 90), madi a mantši a ya bjokong gomme bjoko bja gago bo šoma go fo swana le ge o phafogile. Lega go le bjalo, ga o kgone go šišinya mešifa ya gago. Go bonagala go palelwa ke go šišinyega mo ga mešifa go go thuša gore o se ke wa diragatša dilo tšeo o di lorago le go ikgobatša goba go gobatša ba bangwe.

Nako le nako ge medikologo ya boroko bja REM goba go lora e direga, e tšea nako e teletšana bošego gomme e bonagala e le bohlokwa kudu bophelong bjo bobotse bja monagano. Go swana le computer, bjoko bo hlahlobišiša dikgopolo tše di dirišwago ka nakwana tšeo bo di bolokilego, bo phumola tsebišo yeo e sego bohlokwa gomme bja boloka yeo e tlago go dirišwa ka nako e telele. Go a tsebega gore go fetša nako e nyenyane o robetše boroko bja REM go feleletša ka mathata a maikwelo. Ka mohlala, batho bao ba tlaišwago ke go hlobaela ba fetša nako e nyenyane go feta yeo e nyakegago ba robetše boroko bja REM gomme seo sa ba bakela go dula ba ikwa ba e-na le go tshwenyega mo go golago.

Ka gona, go direga’ng ge e ba ka mehla re sa hwetše (ka go ithatela goba ka go se rate) medikologo ye, ka go rialo ra ipakela sekoloto sa boroko? Ge e ba ka mehla re robala nako ya ka tlase ga yeo e swanetšego, re ka se hwetše tekanyo e lekanego le e telele ya boroko bja REM, bjo bo lego bohlokwa bophelong bjo bobotse bja monagano. Ge e ba mokgwa wa rena wa go robala o thoma go se tsepame, re robala nako e nyenyane ka go latelelana, gantši ga re robale boroko bja mogato wa bone bjo bo lego bohlokwa bakeng sa go tsošološa mebele ya rena. Bao ba nago le sekoloto se segolo ba na le bothata bja go palelwa ke go tsepamiša kgopolo, go lebala gotee le go palelwa ke go itlhalosa ka mo go kwagalago, go fokotšega ga bokgoni bja go nagana ka tsela e nago le thulaganyo le go lahlegelwa ke bokgoni bja go dira dilo.

Ke’ng seo se dirago gore mmele o nyake go robala? Go bonagala go e-na le mabaka a mmalwa ao a kopanego bakeng sa go hlama modikologo wa go tsoga le go robala (letšatši le letšatši). Go bonagala tshepedišo ya tša dikhemikhale ya bjoko e bapala karolo. Le gona, go na le sehlopha sa disele tša megala-tšhika bjokong, seo se thušago go laola modikologo wa  boroko. Sehlopha se se kgaufsi le moo go kopanago megalatšhika ya mahlo. Ka gona seetša se kgoma tsela yeo re ikwago ka yona ge re otsela. Seetša se bogale se a go tsoša mola e le gore lefsifsi le go tlišetša boroko.

Thempheretšha ya mmele wa gago le yona e a akaretšwa. Ge thempheretšha ya gago e le godimo kudu—ka tlwaelo e ba bjalo diiring tša mesong le tša mantšiboa—o ba o phafogile kudu. Ge thempheretšha ya mmele wa gago e dutše e theoga, o thoma go otsela kudu. Banyakišiši ba dumelelana ka gore mokgwa wa go phafoga le go otsela o a fapana go ya ka batho.

O Swanetše go Robala Nako e Kaaka’ng?

Bo-rathutamahlale ba re botša gore ka kakaretšo, batho ba nyaka diiri tše ka bago tše seswai bošego bjo bongwe le bjo bongwe bakeng sa go khutša. Eupša dinyakišišo gape di bontšha gore dinyakwa tša batho di fapana kudu.

Go itlhahloba ka potego go ka bontšha ge e ba o šetše o latela lenaneo le lebotse la go robala goba o e-na le sekoloto sa boroko. Ditsebi ka kakaretšo di dumelelana ka ditšhupo tše tša go robala gabotse:

▪ Boroko bo itlela feela ka ntle le go diriša diphilisi tša boroko goba go lwantšha go se kgosele goba go tshwenyega.

▪ Ke ka sewelo o tsebago ge o ile wa tsoga gare ga mpa ya bošego, eupša ge e ba o ka tsoga, o ka swarwa ke boroko gape kapejana.

▪ Go tsoga go itiragalela ka mo e nyakilego e e-ba nako e swanago mesong e mengwe le e mengwe gomme gantši ka ntle le thušo ya sešupanako sa go lla.

▪ Ka morago ga ge o tsogile gomme o thomile go ya godimo le fase, o ikwa o phafogile e bile o hlaphogetšwe gabotse letšatši ka moka.

Dintlha Tšeo di Šomago

Go thwe’ng ka bao ba sa hlobaelego ka mehla? Ditsebi tše dingwe di šišinya megato ye yeo e šomago:

1. Ge nako ya go robala e batamela, phema dilo tšeo di phafošago motho tše bjalo ka kofi goba teye. Ka phošo batho ba bantši ba dumela gore dino-tagi di tla ba thuša gore ba robale. Lega go le bjalo, dinyakišišo tšeo di kgonthišeditšwego ka tša kalafo di bontšha gore gaešita le ge tagi e ka dira gore motho a otsele mathomong, e ka dira gore motho a phafoge mašego-gare.

2. Tlogela go kgoga. Setsebi se sengwe se bolela gore: “Batho bao ba kgogago ba na le bothata bjo bogolo bja go swarwa ke boroko, ka ge disekerete di phagamiša kgatelelo ya madi, di bethiša pelo ka lebelo kudu le go tutuetša tsela yeo bjoko bo šomago ka yona. Batho bao ba kgogago gape ba na le tshekamelo ya go felelwa ke boroko  gare ga mpa ya bošego, mohlomongwe ka baka la ge mmele wa bona o fokodišwa ke dika tša go tlogela go kgoga.”

3. Phema selo le ge e le sefe seo se phafošago monagano goba mmele kudu pele ga ge o robala. Boitšhidullo bo dira gore o kgone go khutša gabotse eupša se ga se direge ge e ba o itšhidulla pele ga ge o ka robala. Go rarolla mathata a magolo goba go ja marapo a hlogo pele ga ge o e-ya malaong go ka šitiša boemo bja kgopolo bja go iketla bjo gantši bo nyakegago e le gore o tle o swarwe ke boroko.

4. Kgonthišetša gore phapoši ya gago ya go robala ga e na lešata, e fsifetše gomme moo go kgonegago, e fodile gabotse. Mabapi le lešata, ela hloko nyakišišo e nngwe e tumilego yeo e dirilwego bathong bao ba dulago kgaufsi le boema-fofane bao ba boletšego gore ga ba sa kwa lešata la difofane. Ge go be go dirwa diteko tša mekgwa ya bona ya go robala, bjoko bja bona bo ile bja gatiša go kotama le go tloga mo gongwe le mo gongwe ga sefofane! Banyakišiši ba ile ba phetha ka gore batho bao go dirilwego diteko go bona ka kakaretšo ba be ba lahlegelwa ke iri e tee ya boroko bjo bobotse bošegong bjo bongwe le bjo bongwe go feta batho bao ba dulago ditikologong tšeo di se nago lešata. Ba ka be ba ile ba thušwa kudu ke dithiba-ditsebe goba mekgwa e mengwe ya go fokotša lešata e le gore ba robale boroko bjo bobotse. Ba bangwe ba hwetša gore lešata le lenyenyane (leo le hlaloswago e le modumo o mongwe le o mongwe wa fase, o tsepamego le o lešago bodutu ka mo go tšwelago pele), go swana le leo le dirwago ke sefokiša-moya sa mohlagase, le a thuša kudu-kudu ge e ba go nyakega gore go thibelwe lešata le le tšwago ka ntle.

5. E-ba šedi mabapi le go diriša dihlare tša kalafo tša boroko. Go na le bohlatse bjo bo oketšegago bja gore diokobatši tše dintši tša boroko di a lemalelwa, di felelwa ke matla ge di dirišwa nako e telele gomme di na le mafelelo a kotsi. Go ba gona, diokobatši tše bjalo di ka no ba le mohola ge di dirišetšwa kalafo ya nakwana.

Ka ge go hlobaela go ka bakwa ke kgateletšego, go naganwa gore tsela e nngwe ya go robala boroko bjo bo lekanego ke go dira gore nako ya pele ga ge o robala e se be le lešata, e be nako e kgahlišago. E ka no ba mo go holago go beela dipelaelo tša letšatši ka thoko gomme o dire selo se sengwe seo se thabišago, go swana le go bala. Go na le mohola o lego molaleng le o matla wo o hwetšwago keletšong ya Beibele e rego: “Le se kê la belaêla selô. Mo xo kaxo ba le tše Le di nyakaxo, Le di tlišê pele xa Modimo ka kxopêlô le ka thapêlô e naxo le teboxô. . . . Khutšô ya Modimo, ye e fetaxo thlaoloxanyô yohle, a e bolokê dipelo tša lena le ’kxopolô tša lena.”—Ba-Filipi 4:6, 7.

[Lepokisi/Seswantšho go letlakala 26, 27]

Dikgopolo tše Dingwe tše di Fošagetšego Tšeo di Tlwaelegilego

1. Go nwa dino tšeo di nago le khafeine ke tsela e kaone kudu ya go dula o phafogile ge o otlela leetong le letelele.

Dinyakišišo di bontšha gore gantši baotledi ba iphora ka go nagana gore ba phafogile kudu go feta ka tsela yeo ba phafogilego ka yona e le ka kgonthe. Ge e ba o ka se kgone go phema go tšea leeto le letelele la bošego, go kaone gore o fele o emiša koloi nako le nako lefelong leo le šireletšegilego gomme o bo re šwaa ganyenyane (metsotso e ka bago e 15 go ya go e 30), ka morago o sepe-sepele goba o kitime o dutše o otlolla mešifa ya matsogo le ya maoto.

2. Ge e ba ke e-na le bothata bja go robala, tharollo e ka ba go bo re šwaa.

Mohlomongwe, eupša ditsebi tše dintši di dumela gore mokgwa o kaone ke go robala nako e teletšana diiring tše dingwe le tše dingwe tše 24. Go bo re šwaa mosegare (ka tlwaelo metsotso e 15 go ya go e 30) go ka go thuša gore o dule o phafogile mosegare ge o hlasetšwe ke go otsela ntle le go go senyetša medikologo ya gago ya boroko bjo botelele. Eupša go bo re šwaa diiring tše nne pele ga ge o robala go ka senya nako ya bošego ya go khutša gabotse.

3. Ditoro tšeo re di gopolago di re tšeetše nako ya go khutša ka mo go swanetšego.

Ditoro (tšeo ka tlwaelo di tšwelelago nakong ya boroko bja REM) ke sešupo sa go khutša gabotse gomme ka tlwaelo di direga gane goba go feta moo nakong ya go khutša mo go tlwaelegilego bošego. Dinyakišišo di bontšha gore ditoro tšeo re di gopolago ke feela tšeo di ilego tša re phafoša, e ka ba ge di be di direga goba metsotsong e mmalwa ka morago ga ge di fedile. Ka lehlakoreng le lengwe, toro e tšhošago e ka baka go tshwenyega gomme ya dira gore go be thata go boela borokong.

[Seswantšho go letlakala 24]

Go robala gabotse bošego go dira gore o dule o phafogile letšatši ka moka

[Seswantšho go letlakala 25]

Ga bjale bo-rathutamahlale ba a tseba gore boroko bo na le medikologo le megato e fapa-fapanego

[Seswantšho go letlakala 26]

E-ba šedi mabapi le go diriša dihlare tša kalafo tša boroko

[Seswantšho go letlakala 27]

Batho bao ba kgogago ba na le bothata bjo bogolo bja go swarwa ke boroko