Go Utolla Diphororo tše di Kgahlišago

BAPALA

Go Utolla Diphororo tše di Kgahlišago

Ka Mongwadi Wa Phafoga! Kua Zambia

KA 1855, David Livingstone yo e lego moromiwa wa mo-Scotland e bile e le monyakišiši o be a šetše a feditše nywaga a sepela leeto le letelele le le thata go phatša Afrika—kontinente yeo lefase ka moka le bego le sa e tsebe kudu ka nako yeo. Ge a dutše a sepela go yela ka bohlabela go bapa le Noka e kgolo kudu ya Zambezi, batho ba tikologong yeo ba be ba bolela ka poifo mabapi le phororo e kgolo yeo e bego e letše ka pele. Ka baka la lešata le legolo le moya-meetse tšeo di bakwago ke diphororo, batho ba tikologong yeo ba ile ba e bitša Mosi-oa-Tunya, yeo e bolelago gore “Muši o a Tupa.”

Livingstone o ile a phetha ka gore a ye a bone ka bokgaufsi diphororo tše, tšeo ga bjale di bitšwago Diphororo tša Victoria (Victoria Falls). Ge a hlalosa seo a se bonego la mathomo, o ile a ngwala gore: “Ke gagaba ka letšhogo go yela ntlheng ya leriba, ke ile ka lebelela tlase legageng le legolo leo le tlogago leribeng le lengwe go ya go le lengwe la noka e ahlamego ya Zambezi gomme ka bona gore noka ya botelele bja dimithara tše sekete e tšhologela tlase ka dimithara tše 30 gomme gatee-tee e pitlagana sekgobeng sa bogolo bja dimithara tše lesome-hlano go ya go tše masome-pedi.”

Nakong ya ge di e-na le meetse a mantši wa go falala, Diphororo tša Victoria tšeo di hwetšwago ka Zambia le Zimbabwe, lehono di lebelelwa e le lefelo le legolo ka go fetišiša polaneteng leo le tšhollago meetse! Dinakong tše swanago le tše lefula la dilithara tše 545 000 000 ka motsotso le tšhologela ka dimithara tše 108 legageng le legolo kudu. Ke moka, meetse ka moka a noka ya Zambezi a tšhologela ka gare ga magorogoro a išago le a manyoke-nyoke ao bophara bja ona bo lego ka tlase ga dimithara tše 65. Diponagalo tše tša moswana-noši tšeo di nago le mafsika di dira gore Diphororo tša Victoria e be lefelo leo le makatšago kudu ge o le bogetše.

Tikologo yeo e dikologilego diphororo le yona ka mo go swanago ke e botse ka tsela yeo e makatšago. Ka ge e kgethetšwe go ba lefelo la diphoofolo la setšhaba, ke legae la mehuta e fapa-fapanego yeo e kgahlišago ya dihlare le dimela, re sa bolele ka diphoofolo tše di kgahlišago—tše di akaretšago dikubu, ditlou, dithutlwa, dikgokong, dipitsi gaešita le ditau. Dinonyana tše dibotse tše bjalo ka manong le dipekwa tšeo di sa tlwaelegago tša taita di dira dihlaga tša tšona magageng ao a tletšego mafsika.

Go ya ka mantšu a Livingstone, “ga go na selo le ge e le sefe seo motho a ka bago a se bone kua Engelane seo se ka bapetšwago le bobotse bja lefelo le. Ga se bja ka bja bonwa ke ma-Yuropa ka mahlo nakong e fetilego; eupša mafelo a mabotse ka tsela ye a swanetše go ba a ile a bogelwa ke barongwa ge ba dutše ba fofa.” Lehono, mo e ka bago nywaga e 150 ka morago ga ge Livingstone a bone lefelo le ka lekga la pele gomme a le rea Diphororo tša Victoria a le reela ka Kgošigadi Victoria wa Engelane, batho ba dikete tše makgolo go tšwa lefaseng ka moka ba etela lefelo le ngwaga le ngwaga go tlo iponela bobotse bja lona.

Ka kgonthe, Diphororo tša Victoria di swanelwa ke botumo bja tšona e le tše dingwe tša dilo tše di kgahlišago kudu tša tlhago lefaseng. Eupša diphororo tše dintši tšeo di sa tsebegego kudu dinokeng tše dintši tše dikgolo tša Zambia le tšona ka mo go swanago ke tše dibotse ka mo go kgahlišago. Hle sepela le rena ge re dutše re boga tše dingwe tša tšona ka mahlo a kgopolo.

Diphororo tša Ngonye

Letšatšing leo le fišago le leo le omilego la November, mo e ka bago nywaga e mebedi pele Livingstone a ka bona Diphororo tša Victoria ka lekga la pele, o ile a fihla Diphororong tša Ngonye, tšeo di tsebjago gape e le Diphororo tša Sioma. O ngwadile gore: “Dihlakahlaka tšeo di lego ka godimo ga diphororo di apešitšwe ke botala bjo bobotse bjoo bo ka bonwago gohle. Ka go e lebelela ke le godimo ga mafsika ao a ukametšego diphororo, ponagalo yeo e be e le e botse ka go fetišiša yeo nkilego ka e bona.” Lehono batho bao ba etelago Diphororo tša Ngonye ba dumelelana ka pelo ka moka le seo Livingstone a se boletšego.

Livingstone o hlalositše gore: “Monabo wa dikhilomithara tše dintši kua fase, noka ya Zambezi e lekanyeditšwe ka gare ga sekgoba se sesesane seo bophara bja sona bo sa fetego dimithara tše lekgolo. Meetse a ya godimo le fase go le bjalo ka ge eka a a bela gomme a bonagala a bilokana ka bontši ka mo go tšwelago pele mo e lego gore gaešita le motho yo a tsebago go rutha gabotse o tla hwetša go le thata go phaphamala.”

Diphororo tša Lumangwe

Diphororo tše dingwe tše dintši tša Zambia di mafelong ao a lego lekatana gomme ga se tša tšwa di senywa. Di fapana kudu ka bogolo. Diphororo tša Lumangwe di bogega bjalo ka Diphororo tša Victoria eupša tšona ke tše dinyenyane. Eupša ga se gore ke tše dinyenyane ka mo go feletšego. Phororo e tee ya moo e tšhologela fase go mo e ka bago dimithara tše 30 gomme e elela botelele bjo bo fetago dimithara tše 100. E bile mouwane wo o dirwago ke diphororo tše o fepa sethokgwa se senyenyane sa pula e ntši.

Diphororo tša Kalambo

Diphororo tša Kalambo tšeo e lego tše ditelele go di feta tšohle kua Zambia, di elela go tloga go naga-dimo e phagamego tša theogela tlase Molapong o Mogolo wa Magorogoro wa Afrika. Di tšhologela botlaseng bja dimithara tše fetago tše 200 magageng a mafsika, moo megolodi e megolo kudu yeo e sa tlwaelegago e beelago mae sehleng se se omilego.

Puku ya National Monuments of Zambia e re: “Ka gona, Diphororo tša Kalambo ke diphororo tša bobedi tše ditelele kudu mo Afrika tšeo di sa šitišwego [di latela Diphororo tša Tugela mo Afrika Borwa] gomme ke tša [bo-12] lelokelelong la diphororo tše ditelele kudu lefaseng ka moka—di feta Diphororo tša Victoria ka mo go ipoeleditšego gabedi ka botelele.”

Gaešita le ge go le thata go fihlelela diphororo tše, mongwadi wa nageng yeo e lego C. A. Quarmby o hlalosa Kalambo e le “le lengwe la mafelo a kgahlišago a sa lebalegego a Afrika.” O bolelela pele gore: “Go tla tšea nako e telele pele ga ge e ka ba lefelo leo le etelwago ka mehla. . . . Ke batho ba mmalwa feela bao ba bago le tokelo ya go fihla Kalambo.”

Ka kgonthe, diphororo tše dintši tša Zambia le mafelo a mangwe a tlhago ao a gogago kgahlego a kgole le tsela. National Monuments of Zambia e bolela gore a mangwe “a fihlelelwa ka koloi ya Land-rover nageng yeo ditsela tša yona di sa sepelegego, a mangwe ka go fo sepela ka maoto.” Ee, se ke karolo ya seo se dirago gore mafelo a e be a kgethegilego. Lega go le bjalo, baeti ba a amogelwa. Mna. Kagosi Mwamulowe yo e lego moithuta-fsika wa tša pabalelo ya tlhago wa National Heritage Conservation Commission ya Zambia, o hlalosa gore pakane ya bona ke go dira gore batho ba thabele mafelo a a kgahlišago gomme ka nako e swanago ba dutše ba šireletša bobotse bja ona bja tlhago.

Lehumo le Legolo Kudu la Zambia

Mongwadi Richard Vaughan, ka pukung ya gagwe e bitšwago Zambia o re: “Zambia e sa dutše e le naga ya bobotse bjo bogolo bja tlhago, bjoo bogolo bja bjona bo sa tsebjego ke baeti le batho ba Zambia ka mo go swanago. . . . Naga e šegofaditšwe ka matsha, dinoka, dithokgwa le dithaba tša mehuta-huta e kgahlišago.” Eupša lehumo le legolo la naga le felo-tsoko.

Vaughan o re: “Batho ba yona ba tsebega ka borutho bja bona, lethabo le go itumelelanya ga bona le maemo.” Bjalo ka ge mongwadi yo mongwe yo a bitšwago David Bristow a bolela, “se se kgahlišago kudu ka Zambia ke badudi ba yona, ba borutho bjalo ka letšatši la Afrika.” Re kgodišegile gore ge o ka tla karolong ye e botse ya lefase o tla dumelelana le rena.

[Mmapa go letlakala 26]

(Bakeng sa mongwalo o beakantšwego ka mokgwa wa kgatišo, bona kgatišo ka boyona)

TANZANIA

DEMOCRATIC REPUBLIC OF CONGO

ANGOLA

ZAMBIA

DIPHORORO TŠA KALAMBO

DIPHORORO TŠA LUMANGWE

Lusaka

DIPHORORO TŠA NGONYE

DIPHORORO TŠA VICTORIA

ZIMBABWE

MOZAMBIQUE

LEWATLE LA INDIA

[Diswantšho]

Diphororo tša Lumangwe—di bogega bjalo ka Diphororo tša Victoria eupša tšona ke tše dinyenyane

Diphororo tša Kalambo—di feta Diphororo tša Victoria ka mo go ipoeleditšego gabedi ka botelele

Diphororo tša Ngonye—“matšatšing a mantši o ka se ke wa bona baeti ba bangwe mo”

[Mothopo]

[Seswantšho go letlakala 24, 25]

Diphororo tša Victoria—“Muši o a Tupa”

[Mothopo]

Marek Patzer/www.zambiatourism.com

PHAFOGA!