Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Go Lebeletšana ka Katlego le go Lewa ke Bodutu

Go Lebeletšana ka Katlego le go Lewa ke Bodutu

Go Lebeletšana ka Katlego le go Lewa ke Bodutu

GO LEBELETŠANA ka katlego le go lewa ke bodutu ga go bonolo. Go akaretšwa maikwelo a matla. Motho a ka swaragana bjang le go lewa ke bodutu? Ke’ng seo batho ba bangwe ba se dirilego go fetoša le go fenya maikwelo a a matla?

Go Lebeletšana le go Lewa ke Bodutu

Helen * o rata go ba noši ge a dira diphetho tše dingwe, eupša o nagana gore go lewa ke bodutu go ka ba kotsi. Ge e be e sa le ngwana, poledišano magareng ga gagwe le batswadi ba gagwe e be e hlaelela. Ka go se tsebe gore a ka dira bjang gore ba mo šetše, o ile a inotlelela ka phapošing ya gagwe. O a laodiša: “Ke ile ka thoma go ba le mathata a go ja. Ke be ke tantšwe ke kgateletšego. Ke be ke ipotša gore, ‘Ke ka baka la’ng ke swanetše go tshwenyega ka mathata a batswadi ba-ka mola bona ba sa tshwenyege ka mathata a-ka?’ Ke moka ke ile ka nagana gore lenyalo le ka fediša go lewa ga-ka ke bodutu. Ke ile ka tsoma lenyalo e le tsela ya go ngwegela mathata. Eupša go se go ye kae ke ile ka nagana gore: ‘Ke ka baka la’ng ke swanetše go senya bophelo bja motho yo mongwe? Ke swanetše go thoma ka go beakanya dikgopolo tša-ka!’ Ke ile ka tsoma thušo ya Jehofa ka thapelo, ka mo tšhollela tlalelo ya-ka ka moka.”

“Ka Beibeleng, ke ile ka hwetša mantšu a homotšago kudu, go etša ao a lego go Jesaya 41:10 a rego: ‘O se boifê xobane ke na le wene. O se kê wa thšoxa, xobane Modimo wa xaxo ké Nna. Ke a Xo tiiša; ke a Xo thuša; ke Xo hlêka ka letsôxô la-ka le letona le-ya-ka-tokô.’ Mantšu a a ile a nthuša kudu ka gobane ke be ke ikwa eka ga ke na tate. Lehono ke bala Beibele ka mehla le go rapela Tate wa-ka wa legodimong. Ke ithutile go fenya go lewa ga-ka ke bodutu.”

Go lahlegelwa ke motho yo a rategago ka lehu go baka manyami ao a ka lebišago go leweng ke bodutu. Luisa, yo a nago le nywaga e 16 o hlalosa tlalelo ya gagwe ka gore: “Tate o ile a bolawa ge ke be ke e-na le nywaga e mehlano. Ka morago ke ile ka retologela go makgolo bakeng sa khomotšo, eupša le ka mohla ke be ke sa nagane gore o a nthata. Ga se ka ka ka hwetša lerato le le lekanego ge ke be ke le nyaka kudu bjaneng bja-ka. Ge ke be ke le nywageng ya magareng ga e seswai le e senyane, ke ile ka leka go ipolaya ka makga a mararo. Ke be ke nagana gore go be go tla ba kaone go lapa lešo ge ke hwile ka gobane mma o be a swanetše go šoma ka thata gore a hwetše dijo bakeng sa-ka le bana bešo ba bararo. Ke moka re ile ra thoma go kopanela le Dihlatse tša Jehofa. Banyalani bao e sa lego ba bafsa ba ile ba bontšha kgahlego ya kgonthe go nna. Ba be ba fela ba mpotša gore, ‘Re go tšea o le yo bohlokwa le gona re a go nyaka.’ Mantšu a rego ‘Re a go nyaka’ a ile a mmatlafatša kudu. Ka dinako tše dingwe ga ke kgone go bolela maikwelo a-ka go motho yo mongwe, eupša ge ke bala dihlogo tše di gatišitšwego ka go Morokami le Phafoga! ke leboga Jehofa ka gobane ke ile ka lemoga lerato la gagwe ka baka la dikgatišo tše. Ke dirile diphetogo tše dintši. Lehono ke kgona go myemyela, gomme ke kgona go bolela maikwelo a-ka a go nyama le a go thaba go mma. Ka dinako tše dingwe, ke na le go nagana ka dilo tša nakong e fetilego eupša e sego go swana le pele nakong ya ge ke be ke leka go ipolaya goba nakong ya ge ke be ke kgaotša go boledišana le bao ke ba ratago. Ka mehla ke gopola seo mopsalme Dafida a se boletšego ge a re: ‘Ka ’baka la ba xešo le baxwêra ba-ka, xe ke re: Hlê xo bê le khutšô mo xo wene!’”—Psalme 122:8.

E šetše e le nywaga e 22 Martha a hladilwe, e lego nako yeo ka yona a bego a godiša ngwana. O re: “Maikwelo a go se be le mohola a fela a tšwelela ge ke nagana gore ke paletšwe ke go dira selo se itšego.” O lebeletšana bjang ka katlego le maikwelo a? O a hlalosa: “Ke ile ka hwetša gore tsela e kaone ya go swaragana le ona ke go bolela le Jehofa Modimo ka ona le semeetseng. Ge ke rapela, ke a tseba gore ga ke noši. Jehofa o nkwešiša gakaone go feta kamoo ke ikwešišago ka gona. Gape ke leka go hwetša ditsela tša go bontšha kgahlego ya motho ka noši go ba bangwe. Bodiredi bja-ka bja nako e tletšego ke sebetša se matla ka mo go kgethegilego malebana le maikwelo a a fošagetšego. Ge o bolela le ba bangwe ka ditšhegofatšo tša Mmušo wa Modimo gomme o lemoga gore batheetši ba gago ba tloga ba se na kholofelo le gore ba lebelela mathata a bona e le a ka se kego a fela le ka mohla, o lemoga gore o na le mabaka a kwagalago a go nyaka go phela le go tšwela pele o lwantšha maikwelo ao.”

Elba, yo a nago le nywaga e 93 le yoo ngwana wa gagwe a nnoši a hlankelago e le moromiwa nageng e nngwe, o re botša se mabapi le kamoo a lebeletšanago ka katlego le go lewa ke bodutu ge a re: “Ge morwedi wa-ka le monna wa gagwe ba be ba hwetša taletšo ya go tsenela Sekolo sa Beibele sa Watchtower sa Gilead bakeng sa baromiwa, ke ile ka bona difahlego tša bona di edile ka lethabo, gomme ke ile ka thaba le bona. Ka morago ga moo, ge ba be ba hwetša kabelo ya go yo hlankela nageng e šele, ke ile ka thoma go ikwa ke e-na le boithati go se nene. Ke be ke tseba gore ba be ba ka se sa hlwa ba e-ba kgaufsi le nna, gomme ke ile ka kwa ke nyama ka tsela e itšego. Boemo go nna bo ile bja bonagala bo swana le bja Jefeta le morwedi wa gagwe o tee ka monwana, bjalo ka ge go hlaloswa go Baahlodi kgaolo 11. Ke ile ka swanelwa ke go rapela Jehofa ke lla, ke mo kgopela tebalelo. Bana ba-ka ba dula ba ikgokaganya le nna. Ke a tseba gore ba swaregile kudu, eupša kae le kae moo ba hlankelago gona, ba ipha nako ya go dula ba ntsebiša ka mediro ya bona, ba nkanegela diphihlelo tšeo ba bilego le tšona bodireding bja tšhemo. Ke bala mangwalo a bona leboelela. Go bjalo ka ge eka ba bolela le nna beke le beke, gomme ke tloga ke leboga seo. Gape bagolo ba Bakriste phuthegong ya gabo rena ba nea tlhokomelo e swanetšego go rena bao re tsofetšego le bao ba babjago, ba ela hloko go kgonthišetša gore re na le dinamelwa tša go ya dibokeng tša phuthego le go re nea dinyakwa tše dingwe. Ke lebelela bana babo rena le dikgaetšedi ba moya e le tšhegofatšo e tšwago go Jehofa.”

Le Wena o ka Lebeletšana ka Katlego le go Lewa ke Bodutu

Go sa šetšwe gore o yo monyenyane goba yo mogolo, o se lenyalong goba o le lenyalong, o le ngwana yo a nago le batswadi goba o le tšhiwana, le gona go sa šetšwe gore o lahlegetšwe ke bao o ba ratago goba o lebeletšana le mohuta o itšego wa go lewa ke bodutu, go na le ditsela tša go swaragana le maikwelo a gago. Ngwanenyana wa nywaga e 18 e lego Jocabed, yo tatagwe a ilego a lahla lapa la ditho tše tshela gomme a ya nageng e nngwe, o bolela gore: “Bolela ka bolokologi! Go bohlokwa gore re ntšhe sa mafahleng. Ge e ba re sa dire bjalo, ga go na motho yo a tlago go re kwešiša.” O kgothaletša gore: “Kgaotša go nagana kudu ka wena ka noši. Tsoma thušo go batho bao ba godilego ka tsebo le gona e sego go bafsa bao ba ka bago ba le boemong bjo bobe go feta bjo o lego go bjona.” Luisa yo go boletšwego ka yena pejana, o re: “Go rapela Jehofa ka go tšwa pelong go re nea thušo yeo re e nyakago gore re tšwe go seo se ka bitšwago boemo bja go itlhoboga.” Jorge, yo a hlokofaletšwego ke mosadi wa gagwe, o hlalosa mabapi le kamoo a lebeletšanago ka katlego le go lewa ke bodutu ge a re: “Go nyakega go phegelela. Go bontšha kgahlego go ba bangwe go nthuša kudu. ‘Go bontšha kwelobohloko’ ge re boledišana le ba bangwe go tla dira gore dipoledišano tša rena di be le morero gomme go tla re thuša go lemoga dika tše dibotse go batho ba bangwe.”—1 Petro 3:8.

Go ka dirwa dilo tše dintši bakeng sa go lwantšha go lewa ke bodutu. Eupša na go tla ka gwa tla letšatši leo ka lona go lewa ke bodutu e tlago go ba selo sa nakong e fetilego? Ge e ba go le bjalo, se se tla direga bjang? Sehlogo se se latelago se tla araba dipotšišo tše.

[Mongwalo wa ka tlase]

^ ser. 4 Maina a mangwe a fetotšwe.

[Ntlhakgolo go letlakala 8]

“Go rapela Jehofa ka go tšwa pelong go re nea thušo yeo re e nyakago gore re tšwe go seo se ka bitšwago boemo bja go itlhoboga.”—Luisa

[Lepokisi/Diswantšho go letlakala 7]

Seo o ka se Dirago Mabapi le go Lewa ke Bodutu

▪ Gopola gore boemo bja gago bo ka fetoga le gore ga se bjo bo tla dulago bo le gona eupša ke boemo bjo ba bangwe le bona ba bago go bjona.

▪ O se ke wa letela mo gontši kudu go wena ka noši.

▪ Kgotsofalela boemo bja gago dilong ka moka.

▪ Hlagolela mekgwa e mebotse tabeng ya go ja le go itšhidulla, gomme o robale ka mo go lekanego.

▪ Diriša nako yeo o e fetšago o le noši go hlama le go ithuta dilo tše difsa.

▪ Ela hloko gore o se ke wa ahlola batho bao o kopanago le bona motheong wa diphihlelo tša gago tša nakong e fetilego.

▪ Lebelela bagwera ba gago e le ba bohlokwa gotee le dika tša bona tša moswana-noši. Šomela tabeng ya go hwetša bagwera ba babotse. Kgopela ditšhišinyo go batho bao ba godilego le bao ba nago le phihlelo.

▪ Direla ba bangwe dilo—ba segiše, bolela mantšu a botho gomme o abelane le bona kgopolo ya Beibele. Go ikwa o nyakwa ke ba bangwe ke sehlare se segolo sa go alafa go lewa ke bodutu.

▪ Phema go lora ka dinaletšana tša difilimi goba tša TV, goba batho bao ba tšwelelago go Internet goba dipukung, o nagana ka go ba le tswalano le bona.

▪ Ge e ba o le lenyalong, o se ke wa letela gore molekane wa gago a kgotsofatše dinyakwa tša gago ka moka tša maikwelo. Ithuteng go fana ka pelo e feletšego, go thušana le go thekgana.

▪ Ithute go bolela le ba bangwe, gore o be motho yo a nago le bokgoni bja go boledišana. Lebiša tlhokomelo bathong ba bangwe le dikgahlegong tša bona. E-ba le kwelobohloko.

▪ Dumela gore o lewa ke bodutu gomme o bolele le mogwera wa kgonthe yo a godilego ka tsebo, e lego motho yo o mmotago. O se ke wa hwela ka gare.

▪ Phema go nwa dino tše di tagago ka mo go feteletšego goba o se ke wa di nwa ka mo go feletšego. Dino tše di tagago ga di fediše mathata a gago—ge nako e dutše e e-ya a boa gape.

▪ Phema boikgogomošo. Lebalela bao ba go kwešago bohloko gomme o dire seo o ka se kgonago go kaonefatša tswalano le bona. Ikemišetše go kgaotša go iphemela.

[Seswantšho go letlakala 6]

Motho a ka swaragana bjang le go lewa ke bodutu?