Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Ke ka baka la’ng Batho ba Bantši Gakaakaa ba Tlaišwa ke Hay Fever?

Ke ka baka la’ng Batho ba Bantši Gakaakaa ba Tlaišwa ke Hay Fever?

Ke ka baka la’ng Batho ba Bantši Gakaakaa ba Tlaišwa ke Hay Fever?

Ka mongwadi wa Phafoga! kua Sepania

MAHLO a gago a hlohlona e bile a tšwa megokgo, o ethimola letšatši ka moka, nko ya gago e elela mamina gomme o hema ka thata. Go direga’ng? O ka no ba o swerwe ke mpshikela. Eupša ge e ba ditšhupo tše di go hlasela ge o le kgaufsi le modula, go ka direga gore o swerwe ke hay fever. Ge e ba go le bjalo, gona ga se wena o nnoši. Palo ya batho bao boemo bja bona bo hlahlobjago gomme ba hwetšwe ba swerwe ke hay fever e dula e hlatloga ngwaga le ngwaga.

Makasine wa Mujer de Hoy o bega gore: “Hay fever e fo ba go arabela ka tsela e feteletšego ga mebele ya rena selong seo o se tšeago se le kotsi. Tshepedišo ya go lwantšha malwetši ya batho bao mebele ya bona e sa kwanego le dilo tše itšego, e gana dilo ka moka tšeo e sa di tsebego—go akaretša le modula—gaešita le ge dilo tše di se kotsi gakaalo.” Ka gona, ge tshepedišo ya go lwantšha malwetši e arabela ka tsela ye yeo e feteletšego, e baka ditšhupo tše di sa kgahlišego tšeo di hlalositšwego ka mo godimo.

Ka 1819, ngaka ya Leisemane e lego John Bostock e ile a hlalosa hay fever. E bile motho wa pele wa go dira bjalo. Bostock o ile a hlalosa ditšhupo tše di selekišago tšeo di bego di mo tlaiša sehleng sa bolwetši bjo. O be a dumela gore ditšhupo tše di be di bakwa ke furu yeo e bego e sa tšwa go segwa. Ka morago go ile gwa utollwa gore dilo tšeo di bego di baka go arabela gampe ga mebele yeo e sa kwanego le dilo tše itšego ge e le gabotse e be e le mehuta e mentši e sa swanego ya modula. Mathomong a lekgolo la bo-19 la nywaga, Bostock o ile a hwetša batho ba sego kae ba swerwego ke bolwetši bjonageng ya Engelane ka moka.

Ka gona, ke ka baka la’ng batho ba bantši gakaakaa ba tlaišwa ke hay fever lehono? Dr. Javier Subiza yo e lego molaodi wa Center for Asthma and Allergies kua Madrid, Sepania, o bolela ka dikgopolo tše pedi tšeo banyakišiši ba sa dutšego ba di nyakišiša. Kgopolo e nngwe e sola dientšene tša tisele. Go dumelwa gore lerojana leo le tšwago mušing le ka tsoša dilo tšeo di bakelago mmele gore o gane dilo tše itšego. Dr. Juan Kothny Pommer, e lego setsebi sa bolwetši bjo go bjona mmele o ganago dilo tše itšego o bolela gore, “dinageng tšeo di hlabologilego, hay fever e kgoma 20 lekgolong ya badudi, kudu-kudu bao ba dulago ditoropong.”

Kgopolo ya bobedi e bontšha gore go ka direga gore hay fever e bakwa ke bohlweki bjo bo feteletšego. Dr. Subiza o hlalosa gore, ‘re belegelwa ka phapošing yeo e se nago ditwatši, re ja dijo tšeo di tšhetšwego di-antibiotics, re hlabelwa bakeng sa go thibela malwetši a mantši gomme gatee-tee re diriša di-antibiotics ge re babja. Ka gona, go tloga bjaneng tshepedišo ya rena ya go lwantšha malwetši e bewa boemong bjo go bjona mebele ya rena e hlagolelago go ganana le dilo tše itšego.’

Ge e ba o le mohlaselwa yo a nago le tshepedišo ya mmele ya go lwantšha malwetši yeo e arabelago ka tsela e feteletšego, o se ke wa itlhoboga! Ka go hlahlobja le go alafša gabotse, go a kgonega go laola le go fokotša bobedi go tšwelela leboelela le go tsenelela ga ditšhupo tšeo di selekišago tša hay fever.