Lefase Leo le se Nago Bolwetši

“Dinaga ka moka di swanetše go swarišana ka moya wa tirišano gomme di šomele go kgonthišetšeng gore batho ka moka ba hwetša tlhokomelo ya motheo ya tša maphelo ka ge go phela gabotse ga batho ba naga le ge e le efe go kgoma le go hola batho ba naga le ge e le efe e nngwe ka go lebanya.”—KGOELETŠO YA ALMA-ATA, SEPTEMBER 12, 1978.

NYWAGENG e 25 e fetilego, batho ba bangwe ba be ba bona eka pakane ya go hwetša tlhokomelo ya motheo ya tša maphelo e ka fihlelelwa. Baemedi ba dinaga tše di fapa-fapanego bao ba bego ba tlile Sebokeng sa Ditšhaba-tšhaba Mabapi le Tlhokomelo ya Motheo ya tša Maphelo seo se bego se swaretšwe kua Alma-Ata tikologong yeo ga bjale e lego Kazakhstan, ba ile ba dira phetho ya gore ka ngwaga wa 2000 batho bohle ba swanetše go ba ba entetšwe malwetši a magolo a fetelago. Ba be ba bile ba holofela gore ngwageng wona woo, go be go tla be go e-na le maemo a hlwekilego le meetse a go nwa bakeng sa batho bohle mo lefaseng. Dinaga ka moka tšeo e lego ditho tša Mokgatlo wa Lefase wa tša Maphelo (World Health Organization [WHO]) di ile tša saenela kgoeletšo yeo.

Pakane yeo e be e tloga e le e retegago kudu, eupša tšwelopele ya gona e ipontšhitše e nyamiša. Tlhokomelo ya motheo ya tša maphelo ga e gona lefaseng ka bophara, gomme malwetši a fetelago a sa dutše a bea kotsing boemo bjo bobotse bja maphelo bja batho ba dimilione lefaseng. E bile gantši malwetši a a bolayago a hlasela bana gotee le batho ba bagolo bao ba sa dutšego ba e-na le matla.

Gaešita le tšhošetšo ya malwetši a go se swane a mararo e lego AIDS, bolwetši bja mafahla le malaria ga se ya hlohleletša dinaga go “swarišana ka moya wa tirišano.” Sekhwama se se sa tšwago go hlongwa sa Lefase ka Bophara sa go Lwantšha AIDS, Bolwetši bja Mafahla le Malaria se kgopetše mebušo diranta tše dimilione tše dikete tše 90 bakeng sa go thuša go thibela mauba a. Lega go le bjalo, lehlabuleng la 2002 go be go šetše go ntšhitšwe tšhelete e fetago diranta tše dimilione tše dikete tše 13—gona ngwageng woo, tšhelete yeo e dirišeditšwego merero ya tša bohlabani e ile ya fihla go tšhelete e akanyetšwago go ba diranta tše dimilione tše dimilione tše 4,8! Se se nyamišago ke gore lefaseng la lehono leo le aroganego, ke ditšhošetšo tše sego kae feela tše di kgonago go kopanya ditšhaba ka moka bakeng sa go hola batho bohle.

Gaešita le ge baemedi ba tša maphelo ba e-na le maikemišetšo a mabotse, ba ikhwetša ba na le matla a lekanyeditšwego bakeng sa go lwantšha malwetši a fetelago. Mebušo e ka no se kgone go ntšha tšhelete e lekanego. Ditwatši di šetše di palela dihlare tše dintši tša kalafo, gomme batho ba ka phegelela tsela ya bophelo yeo e beago maphelo a bona kotsing. Go feta moo, mathata a tlwaelegilego mafelong a mangwe a bjalo ka bodiidi, ntwa le tlala a nolofaletša ditwatši go hlasela batho ba dimilione.

 Go Kgahlegela ga Modimo Boemo bja Rena bja tša Maphelo

Go na le tharollo. Re na le bohlatse bjo bo kwagalago bja gore Jehofa Modimo o kgahlegela kudu boemo bja batho bja tša maphelo. Tshepedišo ya rena ya mmele ya go lwantšha malwetši e nea bohlatse bjo matla tabeng ye. Melao e mentši yeo Jehofa a ilego a e nea ba-Isiraele ba bogologolo e utolotše kganyogo ya gagwe ya go ba šireletša malwetšing a fetelago. *

Jesu Kriste yo a bonagatšago dika tša Tatagwe wa legodimong, le yena ka mo go swanago o kwela balwetši bohloko. Ebangedi ya Mareka e bolela ka Jesu a gahlana le monna yo a bego a tlaišwa ke lephera. Molephera o ile a re: “Xe O ka rata, O ka kxôna xo mphodiša!” Jesu o ile a ba le kwelobohloko kudu ge a bona kamoo monna yo a bego a kgotleletše bohloko le tlaišego ka gona. Jesu o ile a araba ka gore: “Ke rata fao; fôla!”—Mareka 1:40, 41.

Jesu o be a sa fodiše ka mohlolo batho ba itšego feela. Mongwadi wa Ebangedi e lego Mateo, o bega gore Jesu o ile “a sepela le naxa ya Galilea ka moka, a fêla a ruta diphuthexong . . . a tsebatša Ebangedi ya mmušô wa maxodimong, a fodiša malwetši ka moka le mefôkôlô ka moka mo bathong.” (Mateo 4:23, mongwalo o sekamego ke wa rena.) Diphodišo tša gagwe ga se tša thuša feela balwetši ba Judea le Galilea. Diphodišo tšeo di re thuša go bona kamoo mafelelong mehuta ka moka ya malwetši e tlago go hwelela ka gona ge Mmušo wa Modimo woo Jesu a ilego a ruta ka ona o buša godimo ga batho ntle le kganetšo.

Boemo bjo Bobotse bja tša Maphelo bja Lefase ka Moka ga se Toro e sa Kgonegego

Beibele e re kgonthišetša gore boemo bja tša maphelo bja lefase ka moka ga se toro e sa kgonegego. Moapostola Johane o ile a bona e sa le pele nakong e tlago yeo go yona ‘ngwako wa Modimo o tlago go ba bathong.’ Ka baka la tiro ye yeo e tla dirwago ke Modimo, “lehu le ka se hlwê le e-ba xôna; le xe e le manyami le dillô le bohloko, di ka se hlwê di e-ba xôna; xobane tša pele di fetile.” Na seo se bonagala se sa kgonege? Temaneng e latelago, Modimo ka boyena o tsebiša gore: “’Taba tšé ké tša xo rereša le xo bôtêxa.”—Kutollo 21:3-5.

 Ke therešo gore e le gore malwetši a fele go nyakega gore go fedišwe bodiidi, tlala le ntwa, ka ge masetlapelo a gantši a tswalanywa le ditwatši tše di fetelago. Ka gona, Jehofa o abetše Mmušo wa Gagwe modiro wo o mogolo, e lego mmušo wa legodimong wo o lego ka diatleng tša Kriste. E le go arabela dithapelong tše dimilione tše di tšwago pelong, mmušo wo o tla tla, gomme o tla kgonthišetša gore thato ya Modimo e a dirwa mo lefaseng.—Mateo 6:9, 10.

Re ka letela gore Mmušo wa Modimo o tle neng? Ge Jesu a be a araba potšišo yeo, o ile a bolela e sa le pele gore lefase le tla ba le lelokelelo la ditiragalo tše bohlokwa tšeo di bego di tla nea leswao leo le bontšhago gore Mmušo o tla tloga o gata mogato kgaufsinyane. O ile a bolela gore e nngwe ya dipontšho tše e be e tla ba go ba gona ga ‘dinkhu kua le kua.’ (Luka 21:10, 11; Mateo 24:3, 7) Lentšu la Segerika bakeng sa “dinkhu” le šupa go “bolwetši le ge e le bofe bjo bo bolayago.” Ga go pelaelo gore lekgolo la bo-20 la nywaga le bile le tlhaselo e šiišago ya dinkhu go sa šetšwe tšwelopele yeo e ilego ya dirwa go tša thutamahlale ya tša kalafo.—Bona lepokisi le le rego “Mahu a Bakilwego ke Leuba go Tloga ka 1914.”

Boporofeta bjo bo lego pukung ya Kutollo bjo bo sepedišanago le mantšu a Jesu a lego Diebangeding, bo bontšha banna ba mmalwa bao ba nametšego dipere ba sepela le Jesu Kriste ge a tšea matla a taolo legodimong. Monamedi wa pere ya bone o nametše ‘pere e tshehla’ gomme o gaša “dinkhu” ka morago ga gagwe. (Kutollo 6:2, 4, 5, 8) Go bona kamoo malwetši a mangwe a magolo ao a fetelago a bolailego batho ka gona go tloga ka 1914 go tiišetša gore monamedi yo wa pere wa seswantšhetšo ruri o be a dutše a kata ka pere. Go tlaišega ga lefase ka bophara ka “dinkhu” go nea bohlatse bjo bo oketšegilego bja gore go tla ga Mmušo wa Modimo go kgaufsi. *—Mareka 13:29.

Gaešita le ge thutamahlale ya tša kalafo e atlegile go fokotšeng go ata ga malwetši a fetelago ka nywaga-some e sego kae, go na le go phulega ga leuba le lefsa leo le thomago go bea bophelo kotsing. Go molaleng gore re nyaka tharollo ya matla a phagametšego a motho bakeng sa go rarollela bothata bjo sa ruri. Mmopi wa rena o holofetša go dira sona seo. Moporofeta Jesaya o re tiišetša gore ka tlase ga Mmušo wa Modimo, “mo xo ba ba axilexo fá xo ka se bê le e a rexo: Ke a babya!” Go feta moo, “lehu [Modimo] ó tlo le tloša ka xo sa felexo; Mong ’a bohle Morêna ó tlo phomola mexôkxô mahlong ohle.” (Jesaya 25:8; 33:22, 24) Ge letšatši leo le fihla, bolwetši bo tlo ba bo fedišitšwe sa ruri.

[Mengwalo ya ka tlase]

[Lepokisi go letlakala 28]

Mahu a Bakilwego ke Leuba go Tloga ka 1914

Dipalo-palo tše ga se tša nepagala ka mo go feletšego. Lega go le bjalo, di bontšha tekanyo yeo ka yona leuba le hlasetšego batho ka gona go tloga ka 1914.

▪ Sekobonyane (magareng ga dimilione tše 300 le tše 500) Le ka mohla go be go sa ka gwa ba le kalafo yeo e šomago ya sekobonyane. Mafelelong lenaneo le legolo la ditšhaba-tšhaba la go hlabela bolwetši bjo le ile la atlega go fedišeng bolwetši ka 1980.

▪ Bolwetši bja mafahla (magareng ga dimilione tše 100 le tše 150) Bolwetši bja mafahla ga bjale bo bolaya batho ba ka bago dimilione tše pedi ngwaga le ngwaga, gomme motho o tee go ba 3 lefaseng o na le twatši ya bacillicus yeo e bakago bolwetši bja mafahla.

▪ Malaria (magareng ga dimilione tše 80 le tše 120) Karolong ya mathomo ya lekgolo la bo-20 la nywaga, palo ya batho ba bolailwego ke malaria e ile ya dula go mo e ka bago dimilione tše pedi ka ngwaga. Palo e kgolo ya batho ba hwago bjale e kua Afrika ya ka borwa bja Sahara, moo malaria e sa dutšego e bolaya batho ba fetago ba milione ngwaga le ngwaga.

▪ Kwatama (magareng ga dimilione tše 20 le tše 30) Bo-radihistori ba bangwe ba bolela gore palo ya batho bao ba hwilego e be e phagame kudu. Leuba le le bolayago le ile la fsiela lefase ka 1918 le 1919, kapejana feela ka morago ga ntwa ya pele ya lefase. Puku ya Man and Microbes e re: “Gaešita le leuba la bubonic ga se la ka la bolaya batho ba bantši gakaakaa ka pela ka tsela ye.”

▪ Teng-khwibidu (mo e ka bago dimilione tše 20) Mauba a teng-khwibidu gantši a be a e-tla le ntwa, gomme ntwa ya pele ya lefase e ile ya rotoša leuba la teng-khwibidu leo le ilego la hlasela dinaga tša Bohlabela bja Yuropa.

▪ AIDS (a fetago ba dimilione tše 20) Leuba le la mehleng yeno ga bjale le bolaya batho ba dimilione tše tharo ngwaga le ngwaga. Dikakanyetšo tša morago bjale tšeo di dirilwego ke lenaneo la Ditšhaba tše Kopanego la AIDS di bontšha gore “ge go sa dirwe boiteko bjo bogolo bja go thibela le bja go alafa, batho ba dimilione tše 68 ba tla hwa . . . magareng ga ngwaga wa 2000 le wa 2020.”

[Diswantšho go letlakala 27]

Ka tlase ga Mmušo wa Modimo, malwetši a bjalo ka a a ka se sa hlwa a bea bophelo kotsing

AIDS

Malaria

Bolwetši bja mafahla

[Mothopo]

AIDS: CDC; malaria: CDC/Dr. Melvin; TB: © 2003 Dennis Kunkel Microscopy, Inc.

[Seswantšho go letlakala 29]

Jesu o ile a fodiša malwetši a mehuta yohle gotee le mefokolo