Lavender—Mpho Bakeng sa Dikwi

Ka mongwadi wa Phafoga! kua Australia

KGOŠIGADI ELIZABETH I wa Engelane o be a nyaka gore tshitswana yeo e nago le lavender e dule e le gona tafoleng ya bogoši. Charles VI wa Fora o be a dula godimo ya mesamelwana yeo e katetšwego ka yona. Kgošigadi Victoria wa Engelane o be a hlapa ka yona. Ke’ng seo se bego se kgahla batho ba ba ka bogošing? E be e le mohlašana o nkgago bosana wo o bitšwago lavender. Motho le ge e le ofe yo a kilego a ema gare ga matšoba a maphepholo ao a ikadilego mašemong a lavender o kwešiša lebaka leo ka lona batho ba bantši gakaakaa ba gapšago ke semela se se se nkgago monate.

Go na le mehuta e fetago e 30 ya lavender. Mošunkwane wo o kgotlelelago o mela ditlelaemeteng tše fapa-fapanego, go tšwa moyaneng o fodilego wa Dithabeng tša Alps tša kua Fora go ya phišong e se nago monola ya ka Bohlabela bja Magareng. Leina la semela se ke la legoro la dimela tša Lavandula leo le tšwago leineng la Selatine la lavare leo le bolelago “go hlapa.” Le tšerwe mokgweng wa ba-Roma ba bogologolo, bao ba bego ba nkgiša meetse a bona a go hlapa monate ka oli ya lavender.

Selapološi se se Hlompšhago sa Bogologolo

Go dirišwa ga lavender go tša kalafo go thomile mo e nyakilego go ba nywageng e 2 000 e fetilego. Mehleng ya Magareng, e be e le yona setswaki sa motheo motswakong wo o bitšwago binika ya mahodu a mane (four thieves vinegar), woo o bego o dirišetšwa go thibela leuba. Go bonagala binika e hweditše leina la yona tabeng ya gore mahodu ao a hlakolago mabitleng ao a bego a fenyeka dithoto tša bahu bao ba bolailwego ke leuba a be a hlapa ka motswako wo o nago le lavender. Go sa šetšwe go ba kotsi ga mošomo wa bona, go bonagala e be e le ka sewelo ba swarwa ke bolwetši.

Bo-ramešunkwane ba lekgolong la bo-16 la nywaga ba be ba bolela gore lavender e be e sa fodiše feela mefsikela le go opša ke hlogo eupša e be e bile e fodiša le go hwa ga ditho le go šarakana ga maikwelo. Go oketša moo, ba be ba dumela gore go rwala kuane yeo e dirilwego ka lavender go be go oketša bohlale. Nakong ya Ntwa ya I ya Lefase, mebušo e mengwe e ile ya kgopela badudi ba yona gore ba kgoboketše lavender  dirapaneng tša bona e le gore oli yeo e tlago go hlotlwa go yona e dirišetšwe go thoba dintho tša mašole.

Go Dirwa Nyakišišo ka Dikalafo tša Setšo

Dioli tše dingwe tša lavender, kudu-kudu tša Lavandula angustifolia, di bonagala di bolaya mehuta e mentši ya dipaketheria le mouta. Banyakišiši ba bangwe ba ile ba šišinya gore oli ya lavender e ka dirišetšwa go alafa malwetši ao a bakwago ke dipaketheria ao a palelago di-antibiotic. Nyakišišo e nngwe ya morago bjale e re: “Oli ya lavender gape e dirišwa ka ditsela tše mmalwa go tša pelegišo. Sehlopheng seo go sona go dirilwego diteko go ile gwa bontšhwa gore bo-mma bao ba dirišago oli ya lavender [ka meetseng a bona a go hlapa] ka mehla ba ile ba bega gore dihlabi di tšea matšatši a 3 go ya go a 5 ka morago ga go belega . . . Gape oli ya lavender mo nakong ye e dirišwa diphapošing tše dintši tša go belegela ka baka la ge e kgona go okobatša bohloko.”

Go thwe’ng ka Kgošigadi Elizabeth le go rata ga gagwe lavender ka dijong? Na ruri lavender e a jega? Judyth McLeod ka pukung ya gagwe ya Lavender, Sweet Lavender, o re: “Lavender e be e le senoki sa mmamoratwa dijong tša Tudor le Elizabethan England, e dirišwa e le senatefiši seo se tšhelwago nameng ya diphoofolo tša lešoka, dinama tše di gadikilwego gotee le disalata tša dienywa, e fafaditšwe godimo ga dikhekhe goba e le lelekere ka boyona.” Lehono mehuta e mengwe ya lavender e dirišetšwa go tšhelwa ka gare ga dibisikiti, dikhekhe le ice cream. Ka lehlakoreng le lengwe, ga se mehuta ka moka ya lavender e rategago—kudu-kudu dikhunkhwaneng. Ge e le gabotse, nyakišišo e nngwe e bega gore “oli ya lavender goba lerojana la matlakala ao a šitšwego gotee le matšoba di ka dirišwa gape e le dibolaya-dikhunkhwane mafelong a kgwebo . . . gotee le ka gae ka ge go tšhelwa ga lavender go thibela tshwedi, tšhupa, di-aphid le mmoto wa go ja diaparo.”

Botumo bja Yona bo a Gola

Nywaga-someng ya morago bjale lavender e ile ya thoma go tuma kudu gape. Bjale e šetše e bjalwa kua Amerika Leboa, Australia, Japane, New Zealand le Yuropa. Setsebi seo e sa lego mofsa sa tša go bjala e lego Byron, seo se hlokomelago mašemo a diheketere tše lesome a dimela tša lavender seo se dulago kua borwa-bohlabela bja Victoria, Australia, se re: “Lavender e swana le beine. Oli yeo e hlotlwago mehuteng e swanago ya semela seo e tla fapa-fapana go ya ka mafelo ka ge e kgongwa ke mobu le tlelaemete ya moo lavender e melago gona. Gaešita le nako ya go buna gotee le mokgwa wa go buna di ka kgoma setšweletšwa.”

Ka go se swane le beine, oli ya lavender ga e hlotlwe ka go setlwa eupša e hlotlwa ka go phufutšwa. Byron o hlalosa gore: “Go nyakega dikhilograma tše ka bago 250 tša lavender bakeng sa go tšweletša lithara e tee ya oli. Matšoba ao a sa tšwago go kgewa, dikotana gotee le matlakala di katelwa ka gare ga faki e kgolo ya tšhipi. Muši-meetse o pompelwa ka tlase ga faki, gomme ge o dutše o tsenelela dikarolwaneng tša semela, o ntšha oli. Muši-meetse o tsena ka gare ga sethemiši gomme o tsena ka pitšeng, moo oli e aroganago le meetse gomme ya phaphamala. Oli e a okolwa gomme e tšhelwa ka difaking tšeo di adilwego ka letsopa ka gare, moo e tlogelwago gore e loye lebaka la dikgwedi.”

Oli ya lavender yeo e tšwago mašemong a Byron e dirišwa disepeng, ditlolong le dikereseng. Matšoba a rekišwa a sa tšwa go kgewa goba a omišitšwe, gomme matšoba a gona ke sedirišwa sa maemo a godimo seo se tswakwago le matšoba ao a omišitšwego. Ngwageng o mongwe le o mongwe go tla babogi ba naga ba dikete go tlo latswa dijo tšeo di nokwago ka lavender, go tlo fepa mahlo le go tlo dupa monko mašemong a lavender. Gantši Byron o gopotša baeng ba ba tletšego tebogo ka go ba botša gore: “Ga se rena re dirago oli, re fo e hlotla. Modiri wa lavender ke Yena yoo a re neago semela e le mpho go dikwi tša rena.”

[Lepokisi go letlakala 25]

Mehuta e meraro ya oli ya “lavender” e tšweletšwa bakeng sa go rekišwa

Oli ya makgonthe ya “lavender” e hlotlwa mohuteng wo o tsebjago ka gore ke “Lavandula angustifolia.” Ka go fapana le dioli tšeo go boletšwego ka tšona ka mo tlase, e na le monkonyana wa “camphor” goba ka nako e nngwe ga e be le wona. Go tšweletšwa ditone tše ka bago 200 tša yona ngwaga le ngwaga.

Oli ya “lavender” yeo e nago le meetlwa e dirwa ka semela sa “Lavandula latifolia.” Go ka tšweletšwa ditone tše ka fihlago go tše 200 ka ngwaga.

Oli ya lavendula e dirilwe ka metswako ya mehuta e mebedi yeo go boletšwego ka yona ka mo godimo. Ngwaga le ngwaga go rekišwa ditone tša yona tše fetago tše sekete lefaseng ka bophara.

[Seswantšho go letlakala 24]

Mašemong a mantši go sa dutše go dirišwa mekgwa ya kgale ya go buna “lavender”

[Seswantšho go letlakala 24]

Oli ya “lavender” e hlotlwa ka gare ga difaki tše dikgolo tša tšhipi

[Seswantšho go letlakala 24]

Oli ya “lavender” e loišetšwa ka gare ga dipitša tša tšhipi tšeo di adilwego ka letsopa ka gare pele e ka dirišwa ditšweletšweng tše di fapa-fapanego