Bafsa ba a Botšiša . . .

Ke’ng se se Fošagetšego ka go Ipolaiša Bjala?

“Gaešita le ge re be re feditše diiri tše mmalwa re e-nwa, nna le mogwera’ka re ile ra tloga moletlong ka 1:00 mesong re itshwaretše mapotlelo a rena a “whiskey.” Re ile tsena tseleng e yago gae—re tšama re e-nwa. Se ke se gopolago ke gore re ile ra hlabelwa ke letšatši tseleng, gomme ka lemoga gore re be re dutše re sepela tseleng e šele. Ge e le gabotse re be re sepela tseleng e kgolo ya lephefo. Ke ka mahlatse ge re sa ka ra thulwa ke koloi.”—Clay. *

GO IPOLAIŠA BJALA. Ba bangwe ba go hlalosa e le go fo nwela go tagwa. Pego e dirilwego ke U.S. National Institute on Alcohol Abuse and Alcoholism e ile ya leka go bolela taba thwii. E boletše gore go ipolaiša bjala “gantši go hlaloswa e le ge banna ba e-nwa dino tše hlano ka go latelelana ga tšona goba go feta moo gomme basadi ba e-nwa tše nne ka go latelelana ga tšona goba go feta moo.”

Ditsebi tša tša maphelo kua United States di bitša go ipolaiša bjala gore ke “bothata bjo bogolo bja tša maphelo setšhabeng.” Go ya ka nyakišišo e dirilwego baneng ba tsenago sekolo se se phagamego kua Engelane, Scotland le Wales, “kotara ya bana ba nywaga ya magareng ga e 13 le e 14 e boletše gore e ile ya gamola tše hlanonyana feela moletlong o tee.” Mo e ka bago seripa-gare sa bohle bao ba nago le nywaga e 15 le e 16 bao go boledišanwego le bona ba boletše gore le bona ba dirile ka tsela e swanago.

 Nyakišišong e nngwe yeo e dirilwego kua United States, barutwana ba 2 go ba 5 ba tsenago kholetšhe ba ile ba ipolaiša bjala bjo bonyenyane gatee dibekeng tše pedi pele go ka dirwa nyakišišo. Go ya ka Lefapha la tša Maphelo la United States, “go begilwe gore mo e ka bago palo ya bafsa ba mahlalagading ba dimilione tše 10,4 ba nywageng ya go tloga go e 12 go fihla go e 20 ba nwa bjala. Gare ga bona, ba dimilione tše 5,1 ba be ba ipolaiša bjala gomme ba akaretša ba dimilione tše 2,3 bao ba bo gamolago o šoro bonyenyane gahlano mo kgweding.” Nyakišišo yeo e dirilwego kua Australia e utolotše gore banenyana ba bantši ba ipolaiša bjala go feta bašemane—ba nwa dino tša magareng ga tše 13 le tše 30 moletlong o tee!

Se se dirago gore bafsa ba bantši ba nwe ke gore ba kgothaletšwa ke dithaka tša bona. Carol Falkowski yoo e lego monyakišiši o a bega: “Dipapadi tše difsa le tša go lekela hlogong tša go nwa bjala di atile: boithabišo bja sehlopha seo morero wa sona e lego go nwela go tagwa. Ka mohlala, ba bangwe ba nyaka gore batšea-karolo ka moka ba nwe galasenyana ya digala-gala ka nako e beilwego lenaneong la TV goba nakong ya ge sehlopha se swere mehlamu.”

Dikotsi tša go Ipolaiša Bjala

Le ge ba bangwe ba ka tšea go ipolaiša bjala bjalo ka papadi, ke papadi e kotsi kudu! Go nwa bjala bjo bontši go hlaetša bjoko oksitšene; ditho tša mmele di ka thoma go se sa šoma. Maswao a se a ka akaretša go hlatša, go idibala le go hema ka go nanya goba go hema ka thata. Maemong a mangwe motho a ka ba a hwa. Mo e ka bago ka morago ga kgwedi Kim wa nywaga e 17 a alogile sekolong se se phagamego, o ile a ya moletlong wa “e-nwa-kamoo-o-ka-kgonago.” Kim o ile a gamola dino tše 17 pele a ka idibala. Ka morago mogolo’agwe o ile a mo iša gae. Letšatšing le le latelago, mmago Kim o ile a mo hwetša a hwile.

Go nwa kudu ga se gantši go bolayago motho gatee-tee, eupša go sa dutše go le kotsi go tša maphelo. Setsebi sa tša monagano e lego Jerome Levin, se re: “Bjala bo ka baka tshenyo e kgolo sethong le ge e le sefe sa mmele wa gago. Bo hlasela kudu tshepedišo ya dikwi, sebete le pelo.” Sehlogo se sengwe makasineng wa Discovery se re: “Nyakišišo e mpsha e dirilwego e bontšha gore bafsa ba nwago bjala ba ipiletša kotsi e le kgole.” Bafsa ba lego mahlalagading bao ba nwago kudu go feta tekano ba ka no senya karolo e itšego ya bokgoni bja bona bja go nagana ka gobane mabjoko a bona a gola kudu ge ba tsena nywageng ya bo-masome-pedi.” Go nwa bjala gampe go tswalanywa gape le go tšwa dikemola tše dintši, go šošobana sefahlego ka pela, go nona, go senyega ga ditho tša ka teng, go ithekga ka bjala le go lemalela dihlare-tagi.

Go na le dikotsi tše dingwe gape tšeo di sepedišanago le go nwa go feta tekano. Ge o tagwa, o ka hlaselega gabonolo. O ka hlaselwa ka go bethwa goba wa katwa. Go feta moo, wena ka noši o ka ba kotsi bathong ba bangwe, wa itshwara ka tsela e sa laolegego yeo o bego o ka se nagane go ka itshwara ka yona ge o sa tagwa. Beibele e lemoša gore ge e ba o e-nwa go feta tekano, “mahlô a xaxo a bôna dilô tše di sexo xôna; pelo ya xaxo e búa dilô tše di raranexo.” (Diema 23:33) Ditla-morago tše di kwešago bohloko di ka akaretša go senyega ga segwera, go se šome gabotse sekolong le mošomong, go ba le pego ya bokebekwa gotee le go diila. *—Diema 23:21.

Kgateletšo ya go Nwa

Go sa šetšwe dikotsi tšeo, bjala bo bolelelwa gabotse kudu e bile bo hwetšagala gabonolo dinageng tše dintši. Ge e le gabotse, go nwa bjala go bapatšwa ka tsela e kgahlišago dipapatšong tša TV le tša dimakasineng. Lega go le bjalo, gantši bafsa ba ineela go ipolaišeng bjala ka baka la kgatelelo ya dithaka.

Nyakišišong yeo e dirilwego kua Australia mabapi le bjala, go hweditšwe gore bafsa ba tekanyo ya 36 lekgolong bao go boledišanwego le bona ba ile ba bolela gore ba be ba nwela gore ba “swane le dithaka tša bona meletlong.” Boemong bjo bo hlaka-hlakanego bja “moletlo wa bjala,” motho yo a nago le dihlong o fetoga se-segiša-batho moletlong ge bagwera ba gagwe ba dutše ba mo kgothaletša go gamola dino ka go latelelana ga tšona. Katie yo monyenyane o ile a tlišwa gae a idibetše ka morago ga gore a nwe kudu. Motho yoo a ipitšago mogwera wa gagwe o be a mo neile bjala a re: “E-nwa Katie, o godile bjale. O swanetše go ithuta go bo gamola.”

Kganyogo ya go nyaka go ipshina le go nyaka go swana le ba bangwe e matla mo e lego gore go ipolaiša bjala go sa dutše go ratwa go sa šetšwe bohlatse bjo matla bjo bo lego gona bja gore go ipolaiša bjala go kotsi.

 O tla Phetha ka go Dira’ng?

Potšišo ke gore: O tla phetha ka go dira eng tabeng ya go nwa? Na o tla fo latela dithaka tša gago? Gopola seo Beibele e se bolelago go Ba-Roma 6:16 ge e re: “A xa Le tsebe xore yo Le ineêlaxo yêna la mo kwa, Le balata ba yêna-eo Le mo kwaxo?” Ge e ba o dumelela dithaka tša gago di go laola selong se sengwe le se sengwe seo o se dirago, ga o selo ge e se gona gore o molata goba lekgoba la tšona. Beibele e go kgothaletša go itirela diphetho. (Diema 1:4) E na le keletšo yeo e ka go thušago gore o se ke wa dira diphošo tše dikgolo. Ela hloko seo e se bolelago ka bjala.

Ge e le gabotse, Beibele ga e nyatše go nwa bjala, goba gona go ganetša bafsa gore ba ipshine. Lega go le bjalo, e lemoša ka go nwa go feta tekano. Diema 20:1 e re: “Byalwa bo na le lonya; sebelá se n’e mašata; bohle ba ba xokwaxo ke tšôna xa ba hlalefe.” Ee, bjala bo ka dira gore motho a itshware ka tsela e hlabišago dihlong le go hlaba mašata! Gona ke therešo gore bo ka go thabiša ka lebakanyana, eupša ge e ba o phonkgela ka go bjona, bo “loma bo-ka nôxa,” bja go šia o gobetše kudu mmeleng le maikwelong.—Diema 23:32.

Selo se sengwe gape seo se swanetšego go elwa hloko ke gore dinageng tše dintši go na le molao wa gore batho ba swanetše go nwa bjala ge ba e-na le nywaga e itšego. Bakriste ba ikokobeletša melao e bjalo. (Tito 3:1) Melao yeo e diretšwe go go šireletša.

Ntlha ya mafelelo e bile e le e bohlokwa ke gore, nagana ka tshenyo yeo go nwa kudu go ka e bakago moyeng. Jehofa Modimo o nyaka gore o mo hlankele “ka thlaoloxanyô ya xaxo ka moka”—e sego yeo e sentšwego ke tsela e sa kwagalego ya go nwa bjala go feta tekano! (Mateo 22:37) Lentšu la Modimo ga le fo nyatša feela “botagwa” eupša le nyatša gape le “diphadišano tša go nwa bjala.” (1 Petro 4:3, NW) Ka gona go ipolaiša bjala go thulana le thato ya Mmopi wa rena. Go nwa kudu ka tsela ye go ka thibela motho go thabela segwera sa kgaufsi le Modimo.

O swanetše go dira’ng ge e ba o tantšwe ke go ipolaiša bjala? Hwetša thušo ka pela-pela ka go boledišana le motswadi goba Mokriste yo a godilego moyeng. * Rapela Jehofa Modimo gomme o mo kgopele gore a go thuše. Goba gona, “ké Mohlakodiši, re mo lemoxile dikotsing tše ntši.” (Psalme 46:1) Ka ge go ipolaiša bjala le go nwa mola motho e sa le yo monyenyane go bakwa ke kgateletšo ya dithaka, gona o tla swanelwa ke gore o dire diphethogo tše dikgolo tša kamoo o kgethago bagwera le maipshino ka gona. Go dira diphetogo tše bjalo go ka se be bonolo, eupša ka thušo ya Jehofa o ka atlega.

[Mengwalo ya ka tlase]

[Lepokisi/Seswantšho go letlakala 31]

Dipalo-palo tše di Kwešago Bohloko tša go Ipolaiša Bjala

Dipalo-palo tše di latelago di bontšha ditla-morago tše di nyamišago tša go ipolaiša bjala mo go dirwago ke barutwana ba kholetšheng kua United States

Go hwa: Ngwaga le ngwaga, barutwana ba kholetšhe ba 1 400 ba nywageng ya magareng ga e 18 le e 24 ba hwa ba hwela dikotsing tšeo di sa dirwago ka boomo tšeo di sepedišanago le bjala, go akaretša le go thulana ga dikoloi

Dikgobalo: Barutwana ba 500 000 ba nywageng ya magareng ga e 18 le e 24 ba gobatšwa dikotsing tšeo di sa dirwago ka boomo tše di bakwago ke botagwa

Go Bethwa: Barutwana ba fetago 600 000 ba nywageng ya magareng ga e 18 le e 24 ba bethwa ke morutwana yo mongwe yo a nwelego bjala

Go Gobošwa ka Dikopano tša Botona le Botshadi: Barutwana ba fetago 70 000 ba nywageng ya magareng ga e 18 le e 24 ke bahlaselwa ba gobošwago ka dikopano tša botona le botshadi goba go katwa ke batho bao ba intšhago le bona ka baka la botagwa

[Mothopo]

Source: The U.S. National Institute on Alcohol Abuse and Alcoholism

[Seswantšho go letlakala 29]

Dithaka tša gago di ka go kgothaletša go ipolaiša bjala