Go Lwantšha go Nona ka mo go Feteletšego—Na go Swanelwa ke Boiteko?

PHAFOGA! e boledišane le batho ba mmalwa bao ba lwelego le mathata a go nona ka mo go feteletšego. Na ba ile ba holega? Ke’ng seo ba šišinyago gore ba bangwe bao le bona ba hlasetšwego ke leuba le ba se dire?

▪ Anke re boledišane le Mike yo a nago le nywaga e 46, wa botelele bja disenthimithara tše 183 gomme mo nakong ye o imela dikhilograma tše 130. Nakong ya ge a be a nonne kudu, o be a imela dikhilograma tše 157.

Mike: “Le bofseng bja-ka, ke be ke imela go feta tekano. Ke bothata bja lapa ka moka—morwarre le dikgaetšedi tša-ka ka moka ga bona ba imela go feta tekano. Re be re tlwaeditšwe gore le ka mohla re se šie selo ka dipoleiting tša rena, le ge di be di ka ba le dijo tše dintši gakaakang. Ke’ng seo se ilego sa ntira gore ke fetoše mokgwa wa-ka wa go ja? Nakong ya ge ngaka e be e mpotša gore ke be ke le kotsing e kgolo ya go ka hlaselwa ke bolwetši bja swikiri! Kgopolo ya gore ke tla dula ke hlabela tšhwaana ya insulin bophelo bja-ka ka moka e be e tloga e ntšhoša. E bile ke be ke na le bothata bjo bongwe bjo bogolo bja cholesterol gomme ke be ke swanetše go nwa dihlare.”

“Ke be ke šoma mošomo wa go hlwa ke dutše gomme seo ga se a fetoga. Ka gona, bakeng sa gore ke leke go leka-lekanya dilo, ke na le lenaneo la go itšhidulla ka mehla, leo le akaretšago go diriša motšhene wa go kitima (treadmill) ka metsotso e [30] bonyenyane gararo ka beke. Mogato o latelago wa bohlokwa kudu e be e le go ngwala seo ke bego ke se ja letšatši le lengwe le le lengwe. Go tseba gore setsebi sa dijo se be se tlo hlahloba lelokelelo la-ka beke le beke go ile gwa nthuša go itshwara. Ke ile ka nagana gore, ‘Ge e ba o sa se je, o ka se ke wa swanela ke go se ngwala!’”

“Ka baka leo, ke fokoditše boima bja mmele ka dikhilograma tše 28 dikgweding tše 15 tša go feta, gaešita le ge ke swanetše go fokotša gape ka gobane ke nyaka go fokotša go fihlela ke imela dikhilograma tše 102. Bakeng sa go fihlelela se, ga ke je ditlatša-mpa, ditšhipisi le ditšhu. Ke lle merogo kudu dikgweding tše di fetilego go feta yeo ke e llego bophelong bja-ka ka moka!”

“Ntlha e nngwe gape yeo e ilego ya ntutuetša gore ke fokotše boima bja mmele ke gore bjalo ka ge ke le mootledi wa dilori tše dikgolo, ke swanetše go hlahlobja ke ngaka ngwaga le ngwaga bakeng sa gore ke  mpshafatše lengwalo la-ka la go otlela. Ke be ke le bothateng bja gore nka loba lengwalo la-ka la go otlela ka baka la go ba kotsing ya go swarwa ke bolwetši bja swikiri. Bjale dilo di fetogile. Ga go sa nyakega gore ke nwe dihlare bakeng sa go laola cholesterol ya-ka. Kgateletšego ya madi a-ka e fokotšegile gomme ga ke sa e nwela dihlare kudu. Ke na le matla kudu gomme le bothata bja-ka bja go opelwa ke mokokotlo o šoro bo fokotšegile. E bile gape ke tšwa ganyenyane-ganyenyane legorong la batho bao ba nonnego ka mo go feteletšego!”

Phafoga!: “Na mosadi a ka ba le tutuetšo e botse tabeng ya go fokotša boima bja mmele?”

Mike: “Ge o e-lwa le boima bja go feta tekano, o swanetše go ba le motho yo a go thekgago. Mosadi wa-ka o be a hlwa a nagana gore o mpontšha lerato ka gore a dule a mphepa gore ke khore. Eupša bjale o nthuša gore ke je dijo tše di lekanego. Go nyakega gore ke dule ke phafogile ka gobane ge nka itebala, boima bja-ka bja mmele bo tla oketšega gape.”

▪ Ela hloko gape monna yo mongwe yoo a bitšwago Mike, yo a tšwago kua Kansas, U.S.A. O na le nywaga e 43 gomme o botelele bja disenthimithara tše 173. Re ile tša mmotšiša ka bokoto bja gagwe le gore bothata bjo bo bakwa ke eng.

Mike: “Ke ile ka nona go fihla go dikhilograma tše 135. Ke be ke dula ke lapile e bile ke se na matla a go dira selo. Ke be ke sa kgone go robala ka baka la mathata a go hema. Ka gona, ke ile ka ya ngakeng gomme ya lemoga gore selo se sengwe seo se bego se mpakela bothata bja go nona e be e le go thibana ge ke robetše. * Ngaka e ile ya lemoga gape le gore ke na le kgatelelo ya madi a magolo.”

Phafoga!: “Bothata bja gago bo ile bja rarollwa ke’ng?”

Mike: “Ngaka e ile ya mpha selo se sengwe seo se nthušago go hema ge ke robetše. Ka tsela yeo mogolo wa-ka ga o thibane gomme ke kgona go hema gabotse. Ka baka leo, ke ile ka thoma go ba mafolofolo kudu mosegare gomme boima bja-ka bja mmele bja thoma go fokotšega. Ke ile ka ba ka thoma le go diriša motšhene wa go kitima gararo mo bekeng. Ke ile ka thoma go ja ka tsela e swanetšego, seo se bego se bolela gore ke se ke ka ja dijo tše dintši gomme ke se ke ka nyaka sesola sa bobedi. Bjale mmele wa-ka o šetše o fokotšegile ka dikhilograma tše 20 lebakeng la ka godimo ga ngwaga feela gomme ke swanetše go fokotša dikhilograma tše 20 gape. Gona go tšea nako, eupša ke a tseba gore nka kgona.”

Phafoga!: “Ke dilo dife gape tšeo di go tutueditšego go fokotša boima bja mmele?”

Mike: “Ga go thabiše go kwa batho ba go gegea e bile ba bolela dilo tše di sa kgahlišego ka ponagalo ya gago. Batho ba ba le go nagana gore o fo ba o tšwafa ka gobane ba sa lemoge gore go na le dilo tše dintši tšeo di ka bakago go nona ka mo go feteletšego. Ke dumela gore tabeng ya-ka, ka lehlakoreng le lengwe bothata bo ka ba bo bakilwe ke leabela ka ge bontši bja batho ba gešo ba na le bothata bja mmele o mokoto.”

“Lega go le bjalo, ke a dumela gore ke swanetše go dula ke le mafolofolo gomme ke sware ka thata go laoleng dijo gore ke fokotše boima bja mmele.”

▪ Phafoga! gape e ile ya boledišana le Wayne wa nywaga e 38 yo a tšwago Oregon. Ge a be a e-na le nywaga e 31, o be a imela dikhilograma tše 112.

Wayne: “Ke be ke šoma mošomo wa go hlwa ke dutše gomme ke be ke sa itšhidulle. Eitše ge ke e-ya ngakeng, ka tšhoga go kwa gore ke na le kgatelelo ya madi a magolo le gore ke be ke le kotsing ya go ba le mathata a pelo. Ngaka e ile ya nthomela go setsebi sa dijo. Se ile sa nnea lenaneo le le tsepamego la go itšhidulla le la go ja dijo tše di lekanego. Ke ile ka thoma go sepela  dikhilomithara tše hlano ke sa khutše letšatši le letšatši, gomme ke be ke tsoga e sa le ka pela mesong e mengwe le e mengwe bakeng sa go yo itšhidulla. Ke ile ka swanelwa ke gore ke ithute lefsa tabeng ya kamoo ke swanetšego go ja ka gona le go nwa. Ke ile ka tlogela go ja dijo tšeo di se nago phepo gomme ka fokotša go ja borotho kudu le go nwa dino tša soda kudu, legatong la tšona ka ja dienywa tše dintši le merogo e mentši. Bjale boima bja-ka bja mmele bo theogetše go dikhilograma tše 80!”

Phafoga!: “Ke mehola efe yeo o e lemogilego?”

Wayne: “Ke ikwa gore ke phetse gabotse kudu le gore ke tloga ke boetše bophelong. Pele, ke be ke ikwa o ka re ga ke phele, o ka re ga ke ye felo. Mohola o mongwe ke gore ke kgonne gore ke kgaotše go nwa dihlare tša kgateletšo ya madi a magolo. Le gona, ke a ikwa gore nka lebelela batho ka mahlong ke tseba gore nka se kwe eka ba a nkgegea ka baka la boima bjo bo feteletšego bja mmele.”

▪ Charles (ga se leina la gagwe la kgonthe) o botelele bja disenthimithara tše 196. Nakong ya ge a be a nonne kudu, o be a imela dikhilograma tše 168.

Charles: “Ke be ke e-na le bothata bjo bogolo bja tša maphelo gomme dilo di be di mpefala le go feta. Ke be ke sa kgone go namela manamelo. Ke be ke se na matla a go ka fetša mošomo wa-ka. Ke šoma mošomo wa go hlwa ke dutše gomme o akaretša go dira dinyakišišo e bile o nyaka gore motho a be le boikarabelo. Ke be ke tseba gore ke swanetše go dira selo se itšego ka boima bja-ka bja mmele, kudu-kudu ka morago ga gore ke bone ngaka ya-ka. E ile ya ntemoša gore ke be ke le tseleng ya go hwa lehlakore. Ke bone gore go hwa lehlakore go dira eng go motho. Se se ile sa nkgodiša gore ke swanetše go gata mogato. Ngaka ya-ka e ile ya ntsenya lenaneong la go itšhidulla ke diriša motšhene wa go kitima leo le hlokometšwego, gomme ke ile ka laelwa go diriša mokgwa o tsepamego wa go ja wo ke swanetšego go o latela. Bjale ka morago ga mo e ka bago lebaka la ngwaga, ke theogetše go dikhilograma tše 136, eupša ke a tseba gore ke swanetše go fokotša gape. Mehola yeo ke šetšego ke e lemogile e nkgodiša gore go nyakega boikgafo le boiteko. Bjale ke kgona go namela manamelo e bile ke na le matla a oketšegilego.”

▪ Marta, yoo ge e le gabotse a tšwago El Salvador, o ile a fihla boemong bjo go bjona a bego a imela dikhilograma tše 83. Boima bjo bo ile bja mmea legorong la batho ba nonnego ka mo go feteletšego bakeng sa motho wa botelele bja gagwe bja disenthimithara tše 165.

Marta: “Ke ile ka ya ngakeng gomme ya nkgothaletša kudu gore ke thome go fokotša boima bja mmele. Ke ile ka hlompha tšhišinyo ya yona ya tša botsebi. E ile ya nthomela go setsebi sa tša dijo bakeng sa go hwetša keletšo. Setsebi sa dijo se ile sa ntlhalosetša ka botlalo ka lenaneo leo ke bego ke tla swanela go tsena go lona. Se ile sa mpontšha kamoo ke swanetšego go lekanetša dijo tša-ka ka gona le kamoo nka laolago ka gona dilo tšeo ke bego ke di ja. Mathomong ke be ke swanetše go dula ke mmegela beke le beke; ke moka ka morago ke mmegela kgwedi le kgwedi bakeng sa go mmontšha tšwelopele ya-ka. Ngaka gotee le setsebi sa dijo ba ile ba nkgothatša ka go bona tšwelopele e botse yeo ke bego ke e dira. Mafelelong ke ile ka fokotša dikhilograma tše 12 gomme ke dutše ke hlokometše boima bja-ka bja mmele gore bo dule go dikhilograma tše ka bago tše 68.”

Phafoga!: “Go thwe’ng tabeng ya go itšhidulla le go nwa dihlare?”

Marta: “Ke be ke se na bothata bja cholesterol, e bile go be go se bohlokwa gore ke nwe dihlare. Ke ile ka thoma go akaretša mosepelo wa go phakiša lenaneong la-ka la letšatši le letšatši.”

Phafoga!: “O be o dira eng ge o be o etetše bagwera gomme ba go phegelela gore o je go feta kamoo o tlwaetšego go ja ka gona?”

Marta: “Ke be ke fo re go bona, ‘Ngaka ya-ka e nyaka gore ke latele tsela ye ya go ja bakeng sa boemo bja-ka bja tša maphelo,’ gomme gantši ba be ba sa gapeletše.”

Ka gona, ge e ba o imela go feta tekano goba o nonne ka mo go feteletšego, o ka dira’ng ka seo? Mmolelwana wa bogologolo o rerešitše ge o re, “O ka se kgone ge e ba o sa ikemišetša.” Na o ikemišeditše go dira se sengwe ka bothata bjo? Bjalo ka ngwana yo a nago le boima bja go feta tekano goba motho yo mogolo yo a nago le boima bja go feta tekano, o ikemišeditše go dira’ng? Bokaone ke gore o fokotše boima bja mmele goba go sego bjalo o tla hwa. Phela bophelo bjoo bo nago le mo gontši mo o swanetšego go go dira gomme o kgotsofatšwe ke seo o se fihleletšego—gaešita le dilong tše dinyenyane tše bjalo ka go apara diaparo tšeo di bego di sa go lekane!

[Mongwalo wa ka tlase]

[Lepokisi go letlakala 19]

Na “liposuction” ke yona tharollo bakeng sa gago?

Liposuction ke’ng? Pukuntšu e nngwe e e hlalosa e le: “Mokgwa wo gantši o dirišwago go kaonefatša ponagalo ya motho ka go buwa, woo go wona makhura a fetago tekano a tlošwago karolong e itšego ya mmele, bjalo ka diropeng goba mpeng, ka go a monya. O bitšwa gape ka gore ke lipectomy.” (American Heritage Dictionary) Lega go le bjalo, na seo se bolela gore e rarolla bothata bja go nona ka mo go feteletšego?

Mayo Clinic on Healthy Weight e bolela gore liposuction ke mokgwa wa go kaonefatša ponagalo ka go buwa. Ga se tsela ya go fokotša boima bja mmele. Disele tša makhura di monywa mmeleng go dirišwa tšhupu e tshesane yeo e tsenywago letlalong. Go ka tlošwa dikhilograma tše itšego mogatong o tee. Lega go le bjalo, “go buiwa mo ga se tsela ya go alafa go nona ka mo go feteletšego.” Na ke mogato o šireletšegilego? “Batho bao ba nago le malwetši a itšego ao a bakwago ke boima bja mmele, go akaretša ba swerwego ke bolwetši bja swikiri le bja pelo, ba kotsing e kgolo kudu ya go šarakanywa ke liposuction.”