Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Mehola ya go Balela Bana

Mehola ya go Balela Bana

Mehola ya go Balela Bana

KA MONGWADI WA PHAFOGA! KUA POLAND

Barulaganyi ba lesolo la ngwaga le ngwaga la “Poland ka Moka e Balela Bana” ba re: “Go bala ke senotlelo bakeng sa go hwetša tsebo le bohlale. . . . Go bula kgopolo ya motho gore a kgone go nagana le go hwetša tsebo.” Ge e ba se e le therešo, ke ka baka la’ng batho ba bantši ba bagolo gotee le bana ba lebelela go bala e fo ba selo se se sa kgahlišego?

Bahlami ba lesolo le ba re: “Mokgwa wa go bala le lerato la go rata dipuku di swanetše go hlagolelwa bjaneng.” Ba botša batswadi gore: “Ge e ba le nyaka gore bana ba lena ba be bohlale gomme ba atlege sekolong le bophelong, ba baleleng ka go hlaboša letšatši le letšatši lebaka la metsotso e 20.”

Batswadi gape ba kgothaletšwa gore ba se ke ba diega go balela bana ba bona eupša ba “thome kapejana ka mo go kgonegago.” Neng? Batswadi ba kgothaletšwa gore: “Anke re baleleng lesea re le kukile, re le lebeletše ka lerato gomme re tsoše kgahlego ya lona ka lentšu la rena. Ka go dira bjalo, go bopega kgokagano e swarelelago ya go bala ka maikwelo a tšhireletšego, ka lethabo le ka botee. Go oketša moo, go tutuetša kgolo ya lona ya monagano.”

Barulaganyi ba lesolo ba gatelela gore “go balela bana mo nakong ye go bohlokwa kudu go feta le ge e le neng pele,” gomme ba bolela le ka mehola e mengwe. Go bala ka go hlaboša go ruta bana go nagana, “go ba thuša go kwešiša batho ba bangwe, go kwešiša lefase le go ikwešiša, . . . go tsoša kgahlego, go tutuetša tsela ya go akanya, go tutuetša kgolo ya maikwelo, go hlagolela go kgomega ka ba bangwe le go ba kwela bohloko, go ruta ditekanyetšo tša boitshwaro, . . . go aga boikholofelo.” Baetapele ba lesolo le ba phetha ka gore ga go pelaelo gore ke “thušo ya go lwantšha ditutuetšo tše dintši tše di sa kgahlišego . . . tšeo di beago menagano le dipelo tša bana kotsing.”

Bakeng sa go dira gore go bala e be mo go holago e le ka kgonthe, go swanetše go dirišwe dikgatišo tšeo di kgothaletšago bana go batamela kgaufsi le Mmopi wa bona wa legodimong. Beibele ke puku e di phalago ka moka bakeng sa go re thuša go batamela kgaufsi le Modimo. Beibele e bolela gore Timotheo wa mofsa o be a rutilwe “Mangwalô a makxêthwa . . . xo tloxa byaneng.” (2 Timotheo 3:15) Lenaneong la go balela bana ka go hlaboša, batswadi ba ka akaretša dipuku tše di theilwego Beibeleng tše bjalo ka Puku Ya-ka ya Ditaba tša Beibele le Ithute go Morutiši yo Mogolo, tšeo di ngwaletšwego bana ka mo go kgethegilego e bile di gatišitšwe ke Dihlatse tša Jehofa.