Ge yo o mo Ratago a na le Bolwetši bja Monagano

LETŠATŠI le thomile bjalo ka mesong e mengwe le e mengwe lapeng la ga-Johnson. * Lapa la ditho tše nne le be le tsogile gomme le apere le itokišitše bakeng sa go dira mediro ya letšatši. Gail o ile a gopotša morwa wa gagwe wa nywaga e 14 e lego Matt gore nako e be e šetše e mo eme ka phefong gore a ka ya a namela pese ya sekolo. Seo se ilego sa latela se be se sa letelwa le gatee. Lebakeng la seripa-gare sa iri, Matt o ile a penta leboto la phapoši ya go robala, a leka go fiša karatšhe, gomme a leka le go iphega ka phapošing e nyenyane ya ka godimo ya ntlo.

Gail le monna wa gagwe Frank, ba ile ba latela koloi ya balwetši yeo e bego e rwele Matt, ba tlaletšwe ba leka go kwešiša seo se bego se sa tšwa go direga. Lega go le bjalo, se se kwešago bohloko ke gore se e be e le feela mathomo-mayo. Ditiragalo tše dintši tšeo di bontšhago gore motho o lwala monaganong di ile tša latela, di kgoromeletša Matt gore a be boemong bjo bo sa kgahlišego bja bolwetši bja monagano. Nakong ye ya go tlaišega ga gagwe yeo e tšerego lebaka la nywaga e mehlano o ile a leka go ipolaya ka makga a mmalwa, a golegwa gabedi, a dula ga šupa dipetleleng tša go alafa malwetši a monagano gomme a bonana gantši le ditsebi tša bophelo bjo bobotse bja monagano. Gantši bagwera le ba leloko bao ba bego ba gakanegilego ba be ba sa tsebe seo ba ka se bolelago goba seo ba ka se dirago.

Go akanyetšwa gore motho o tee go ba 4 lefaseng ka bophara o tla swarwa ke bolwetši bja monagano nakong e itšego bophelong bja gagwe. Ge go elwa hloko dipalo-palo tše tše di tšhošago, go na le kgonagalo ya gore o na le motswadi, ngwana, ngwaneno goba mogwera yo a nago le mohuta o itšego wa bolwetši bja bjoko. Ke’ng seo o ka se dirago ge e ba yo mongwe yo o mo ratago a le boemong bjo bo bjalo?

● Lemoga ditšhupo. Go ka no se lemogwe ka pela gore motho o babja monaganong. Bagwera le ditho tša lapa ba ka no nagana gore ditšhupo ke phetogo ya dihomoune, malwetši a mmele, mafokodi a semelo goba ditla-morago tša maemo a thata. Mmago Matt o ile a bona tše dingwe tša ditšhupo tša pele tša mathata go morwa wa bona, eupša batswadi ba ile ba nagana gore go feto-fetoga ga gagwe ga maikwelo e be e le karolo ya lebaka la mahlalagading leo le bego le tla fela go se go ye kae. Lega go le bjalo, diphetogo tše di lemogegago mokgweng wa go robala, go ja goba boitshwaro di ka bontšha gore go na le selo se itšego seo e lego bothata bjo bogolo. Go hlahlobja ke setsebi go ka lebiša tabeng ya gore motho yo o mo ratago  a hwetše kalafo e atlegago le go ba le bophelo bjo bokaone.

● Ithute ka bolwetši. Batho bao ba babjago monaganong gantši ba na le bokgoni bjo bo lekanyeditšwego gore ba ka nyakišiša ka boemo bja bona. Ka baka leo, tsebišo yeo o e kgoboketšago go tšwa methopong ye e ka botwago ya gona bjale e ka go thuša go kwešiša boemo bjo yo o mo ratago a lego go bjona. Le gona e ka go thuša go bolela ka bolokologi le ka tsela e nago le kwešišo le ba bangwe. Ka mohlala, Gail o neile rakgolo le makgolo ba Matt dipampiri tša tša kalafo tše di neago tsebišo tšeo di ba thušitšego gore ba tsebe ka bolwetši bjo le go ikwa ba swanetše go tšea karolo go thušeng.

● Phegelela kalafo. Go sa šetšwe gore bolwetši bjo itšego bja monagano bo tšea nako e telele gakaakang, balwetši ba bantši ba ka ba le bophelo bjo bo tsepamego le bjo bo atlegago ge ba alafša ka mo go swanetšego. Ka bomadimabe ba bangwe ba tlaišega ka nywaga e mentši ba sa hwetše thušo. Go swana le ge bolwetši bjo kotsi bja pelo bo nyaka setsebi sa pelo, bolwetši bja monagano bo nyaka tlhokomelo ya bao ba tsebago go alafa malwetši a bjalo. Ka mohlala, dingaka tša bolwetši bja monagano di ka nea dihlare tšeo ge di dirišwa ka mehla di ka thušago go laola go fetoga-fetoga ga maikwelo, di theošago pelaelo le go kgopamolla ditsela tše sa swanelago tša go nagana. *

● Kgothaletša molwetši go tsoma thušo. Bao ba nago le bolwetši bja monagano ba ka no se lemoge gore ba nyaka thušo. O ka no šišinya gore setho sa lapa se bone ngaka e itšego, se bale dihlogo tše itšego tšeo di ka thušago goba se boledišane le yo mongwe yo a kgonnego go lebeletšana ka katlego le bolwetši bjo bo swanago. Mo gongwe motho yo o mo ratago a ka no se amogele keletšo ya gago. Eupša o se ke wa dika-dika go thuša ge e ba yo mongwe yo o dulago le yena a le kotsing ya go ikgobatša goba go gobatša ba bangwe.

● Phema go latofatša. Bo-rathutamahlale ga se ba tšwa ba kgona go fihlelela phetho mabapi le go dirišana mo go raraganego ga dikarolwana tša leabela, mabaka a tikologo le a tša leago mo go bakelago go se šome gabotse ga bjoko. Mabaka a fapa-fapanego a ka baka bolwetši bja monagano, go akaretša go gobala ga bjoko, go diriša selo se itšego gampe, maemo a tikologo ao a bakago kgateletšo, go se leka-lekane ga dikhemikhale mmeleng le ditshekamelo tše abetšwego. Ga go thuše selo go latofatša batho ka gore ba ipaketše bolwetši ka baka la ditiro tša bona. O tla swanelwa ke go diriša matla a gago go ba thuša le go ba nea kgothatšo.

● E-ba le ditebelelo tše di leka-lekanego. Ge e ba o letela mo gontši go motho yo a tlaišwago ke bolwetši bja monagano go feta seo a ka se dirago, se se ka mo nola moko. Ka lehlakoreng le lengwe, go bolela kudu ka bofokodi bja molwetši go ka mo dira gore a ikwe a se na mohola. Ka gona dira gore ditebelelo tša gago e be tše leka-lekanego. Ke therešo gore ditiro tše fošagetšego ga se tša swanela go kgotlelelwa. Batho bao ba babjago monagano ba ka ithuta go ditla-morago tša ditiro tša bona go swana le motho yo mongwe le yo mongwe. Go itshwara ka tsela e šoro go ka nyaka gore go gatwe mogato wa molao goba go thibela molwetši gore a se ke a ba gare ga batho ba bangwe e le go šireletša yena goba ba bangwe.

 ● Dula o boledišana le molwetši. Poledišano e bohlokwa, gaešita le ge ka dinako tše dingwe go ka bonagala o ka re seo o se bolelago ga se kwešišwe. Dikarabelo tša motho yo a babjago monaganong e ka ba tše di sa letelwago, e bile maikwelo a gagwe a ka bonagala a sa swanele boemo bja nakong yeo. Lega go le bjalo, go swaya molwetši diphošo ka baka la seo a se bolelago go tla mo dira gore a ikwe a na le molato mola e le gore o gateletšegile. Ge seo o se bolelago go bonagala se sa thuše, homola gomme o theetše. Kwešiša maikwelo le dikgopolo tša molwetši ka ntle le go mmea molato. Katanela go dula o fodile. Wena le yo o mo ratago le tla holega ge e ba o fo bontšha ka mehla gore o tshwenyega ka yena. Go bile bjalo le ka Matt. Nywaga e sego kae ka morago, o ile a leboga bao a ilego a re ba be “ba nthuša ge ke be ke sa nyake thušo.”

● Naganela dinyakwa tša ditho tše dingwe tša lapa. Ge lapa le swanetše go lebiša tlhokomelo go motho yo a tlaišegago, ditho tše dingwe di ka hlokomologwa. Ka nako e nngwe, kgaetšedi ya Matt e lego Amy, o ile a ikwa a ‘newa tlhokomelo e nyenyane ka baka la gore bolwetši bja kgaetšedi ya gagwe bo be bo bonagala e le bja bohlokwa’. O be a sa bolele kudu ka dilo tše dibotse tšeo a bego a di fihlelela e le gore a se ke a gogela tlhokomelo go yena. Ka nako e swanago, go bonagetše o ka re batswadi ba gagwe ba be ba nyaka a fihlelele dilo tše dintši tše dibotse go le bjalo ka ge eka o thiba mafokodi a kgaetšedi ya gagwe. Bana ba bangwe bao ba hlokomologwago boemong bjo ba leka go gogela tlhokomelo go bona ka go baka bothata. Malapa ao a nago le mathata a nyaka thušo ya go nea tlhokomelo e nyakegago go ditho ka moka tša lapa. Ka mohlala, ge lapa la ga-Johnson le be le lebišitše tlhokomelo ka mo go feletšego mathateng a Matt, bagwera bao ba lego phuthegong ya lefelong leo ya Dihlatse tša Jehofa ba ile ba thuša Amy ka go mo nea tlhokomelo e oketšegilego.

● Kgothaletša mekgwa e mebotse ya bophelo bjo bobotse bja monagano. Thulaganyo e akaretšago dilo ka moka tše bohlokwa bakeng sa go kaonefatša bophelo bjo bo botse bja monagano e swanetše go akaretša go hlokomela tsela ya go ja, ya go itšhidulla, ya go robala le mediro ya go itapološa le bagwera. Mediro e bonolo ya go itapološa yeo e dirwago le dihlopha tše dinyenyane tša bagwera gantši ke e sa tšhošego gakaalo. Le gona, gopola gore bjala bo ka gakatša ditšhupo gomme bja šitišana le dihlare. Lapa la ga-Johnson ga bjale le leka go kgomarela mokgwa wa go hlokomela bophelo bjo bo botse bja monagano wo o holago yo mongwe le yo mongwe eupša kudu-kudu morwa wa bona.

● Itlhokomele. Kgateletšo yeo e bakwago ke go hlokomela motho yo a babjago monaganong e ka bea bophelo bja gago bjo bo botse kotsing. Ka gona, go bohlokwa gore o hlokomele dinyakwa tša gago tša nama, tša maikwelo le tša moya. Lapa la ga-Johnson ke Dihlatse tša Jehofa. Gail o dumela gore tumelo ya gagwe e mo thušitše kudu go lebeletšana le bothata bja lapa. O re: “Diboka tša Bokriste di be di re imolla kgateletšego, go ya go tšona e be e le nako ya go lebala matshwenyego a rena le go lebiša tlhokomelo ditabeng tše bohlokwa le kholofelong ya rena ya lefase le lefsa. Ke ile ka rapelela thušo ka makga a mantši ke tlaletšwe, gomme nako le nako go be go e-ba le phetogo bakeng sa go fokotša bohloko. Ka thušo ya Jehofa Modimo, ke ile ka ba le khutšo ya monagano yeo e bego e bonagala e sa kgonege maemong a rena.”

Matt ga bjale ke lesogana gomme o na le pono e mpsha ka bophelo. O re: “Ke ikwa ke le motho yo mokaone ka baka la dilo tšeo ke fetilego go tšona.” Kgaetšedi ya Matt e lego Amy, o dumela gore seo se diregilego le yena se mo hotše. O re: “Ga ke sa swaya ba bangwe diphošo kudu. Le ka mohla o ka se ke wa tseba gore ke maemo a mohuta ofe ao a sa tsebjego a ka welago motho yo mongwe. Ke Jehofa Modimo feela yo a tsebago.”

Ge e ba motho yo o mo ratago a babja monaganong, ka mehla gopola gore go mo theetša, go mo thuša le go ipha nako ya go mo theetša go ka thuša motho yoo go tšwela pele a phela—gaešita le go atlega.

[Mengwalo ya ka tlase]

[Lepokisi go letlakala 13]

Ditšhupo tše Dingwe tša Temošo tša Malwetši a Monagano

Ge e ba motho yo o mo ratago a na le tše dingwe tša ditšhupo tše di latelago, mo gongwe a ka swanelwa ke go bona setsebi sa tša kalafo goba sa tša bophelo bjo bo botse bja monagano:

• Go fetša nako e telele a nyamile goba go befelwa ka pela

• Go se rate go ba le batho

• Go feto-fetoga mo go feteletšego ga maikwelo

• Go befelwa mo go feteletšego

• Go itshwara ka tsela ya bošoro

• Go diriša selo se itšego gampe

• Go boifa, go tshwenyega le go belaela ka tsela e feteletšego

• Poifo e tseneletšego ya go tšhaba go nona

• Phetogo e lemogegago ya mekgwa ya go ja le go robala

• Go ba le ditoro tše di tšhošago tše di phegelelago

• Go gakanega monaganong

• Go iphora goba go bona dipono

• Go nagana ka lehu le go ipolaya

• Go palelwa ke go lebeletšana le mathata le mediro ya letšatši le letšatši

• Go gana diphošo tše di lego molaleng

• Malwetši a mantši a sa hlalosegego a mmele

[Seswantšho go letlakala 14]

Ge seo o se bolelago go bonagala se sa thuše, homola gomme o theetše molwetši