Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Go Kgotsofatša Kganyogo ya Rena e Matla ya go Nyaka Bogwera

Go Kgotsofatša Kganyogo ya Rena e Matla ya go Nyaka Bogwera

Go Kgotsofatša Kganyogo ya Rena e Matla ya go Nyaka Bogwera

PUKU ya In Search of Intimacy e bolela gore: “Bodutu ga se bolwetši. Bodutu ke kganyogo e matla e swanetšego . . . , leswao la tlhago leo le bontšhago gore re nyaka bogwera.” Go fo etša ge tlala e re tutueletša go ja dijo tše di agago, bodutu bo swanetše go re tutueletša go tsoma bagwera ba babotse.

Lega go le bjalo, go etša ge kgarebe ya kua Fora yeo e bitšwago Yaël e bolela, “batho ba bangwe ba phema go ikgokaganya le ba bangwe ka ditsela ka moka.” Lega go le bjalo, go ipea lekatana ka lebaka le ge e le lefe, ga go rarolle selo gomme ka ntle le pelaelo go re dira gore re lewe ke bodutu go feta le ge e le neng pele. Seema sa Beibele se re: “Mo-dula-thokô ó ile le boithatêlô; tše byôbana tšohle ó xanana natšô.” (Diema 18:1) Ka gona, sa pele re swanetše go lemoga senyakwa sa rena sa go nyaka bogwera gomme re tšee phetho ya go dira se sengwe ka sona.

Gata Megato e Swanetšego Bakeng sa go Dira Bogwera

Go e na le go ikwela bohloko goba go hufegela bao ba bonagalago ba e-na le bagwera ba bantši goba ba bakaone, ke ka baka la’ng o sa be le pono e nepagetšego bjalo ka ge go dirile Manuela wa kua Italia? O re: “Ke be ke ikwa ke sa amogelwe, kudu-kudu ge ke be ke sa le mahlalagading. Bakeng sa go fenya se, ke ile ka šetša batho bao ba nago le bagwera ba babotse. Ka gona, ke ile ka leka go hlagolela dika tše dibotse tšeo ba bego ba e-na le tšona e le gore nka ba motho yo a kgahlišago kutšwanyana.”

Mogato o mongwe wo o ka o tšeago ke go itlhokomela mmeleng le monaganong. Mohuta o swanetšego wa dijo, go khutša ka mo go swanetšego le go itšhidulla ka mo go lekanego, ka moka di go thuša gore o bogege le go ikwa gabotse. Bothakga, go hlweka le go itokiša gabotse go dira gore batho ba thabele go ba le wena gomme gape go go nea le tekanyo e swanetšego ya boitlhompho. Lega go le bjalo, o se ke wa wela molabeng wa go tshwenyega kudu ka ponagalo ya gago. Gaëlle wa kua Fora o bolela gore: “Go apara diaparo tša fešene ga go bohlokwa bakeng sa gore o hwetše bagwera ba kgonthe. Seo batho ba hlomphegago ba se nyakago ke motho wa ka gare.”

Ge e le gabotse, megopolo ya rena le maikwelo a rena tša ka gare-gare di kgoma seo re bolelago ka sona le tsela yeo re bogegago ka yona. Na o na le boemo bja kgopolo bja go ikholofela le bja go ba yo a thabilego bophelong? Se se tla go thuša gore o bogege o thabile. Go myemyela mo go tšwago pelong ke selo se se gogelago kudu seo o ka se dirago, le gona go etša ge setsebi sa boitšhišinyo bja mmele e lego Roger E. Axtell se hlalosa, “mang le mang o a go dira” gomme “gantši go a kwešišwa.” * Go oketša moo, dira metlae gomme batho ba tla fo go batamela ka bolokologi.

Gopola gore dika tše bjalo tše botse di ka gare. Ka gona, dula o tlatša monagano wa gago le pelo ka megopolo le maikwelo tšeo di agago le tše nepagetšego. Bala dihlogo tše di kgahlišago le tšeo di nago le morero—ditiragalo tša morago-rago, ditšo tše di fapa-fapanego le dilo tše di kgahlišago tša tlhago. Theetša mmino wo o go fago matla. Lega go le bjalo, o se ke wa dumelela TV, difilimi le dipadi di tlatša monagano le maikwelo a gago ka ditoro. Dula o gopola gore ditswalano tšeo gantši di bontšhwago difiliming ga se bophelo bja kgonthe, ga se bogwera bja kgonthe, eupša ke dikakanyo tša motho yo mongwe.

Bolela sa Mafahleng a Gago!

Zuleica yo a dulago Italia o a gopola: “Ge ke be ke sa le yo monyenyane ke be ke e-na le dihlong, gomme ke be ke thatafalelwa ke go dira bagwera. Lega go le bjalo, ke be ke tseba gore ge e ba re nyaka go ba le bagwera re swanetše go gata mogato wa pele, re itsebagatše le go tseba ba bangwe.” Ee, e le gore re be le bagwera, re swanetše go lokologa—re dumelele batho ba bangwe go tseba seo re lego sona. Go bontšha maikwelo a rena ka tsela ye go bohlokwa kudu bakeng sa bogwera bja kgonthe go feta ponagalo e botse le go ba le botho bjo bobotse. Dr. Alan Loy McGinnis yo e lego moeletši o bolela gore: “Batho bao ba nago le bogwera bjo bo tseneletšego le bjo bo swarelelago e ka ba e le batho bao ba nago le dihlong, ba ratago go dula le ba bangwe, e ka ba bafsa, batho ba bagolo, batho bao ba sa kgahlišego, batho ba bohlale, bao ba sa bogegego, bao ba bogegago, eupša seka se tee seo ba swanago ka sona ke go lokologa. Ba dumelela batho go bona seo se lego ka gare ga bona.”

Se ga se bolele gore o utollele motho yo mongwe le yo mongwe se se lego mafahleng a gago goba go utolla diphiri tša gago go batho bao o sa lokologego ge o e-na le bona. Se bolela gore ka go kgetha o utollele batho ba bangwe megopolo ya gago le maikwelo ganyenyane-ganyenyane. Michela wa kua Italia o re: “Mathomong ke be ke e-na le bothata bja go uta maikwelo a-ka. Ke ile ka swanelwa ke go dira diphetogo, go leka go bontšha maikwelo a-ka kutšwanyana e le gore bagwera ba-ka ba ka kwešiša kamoo ke ikwago ka gona le go mpatamela.”

Gaešita le ge o le motho yo a thabelago go phela le ba bangwe, go sa dutše go tšea nako le go ba le diphihlelo tše swanago bakeng sa gore bagwera ba botane. Ka nako e swanago, leka gore o se ke wa tshwenyega kudu ka seo ba bangwe ba ka se naganago ka wena. Elisa wa kua Italia o a gopola: “Bothata bja-ka e be e le gore nako le nako ge ke be ke nyaka go bolela selo se sengwe, ke be ke tšhaba gore se ka se kwagale gabotse. Ka gona, ke ile ka nagana gore ‘Ge e ba batho e le bagwera ba-ka e le ka kgonthe, ba tla kwešiša.’ Ka gona, ge ke be ke boletše selo seo se sa kwagalego ke be ke itshega gomme bohle ba be ba sega le nna.”

Ka gona, iketle! E ba seo o lego sona. Ga go thuše go ba seo o sego sona. Moeletši wa malapa e lego F. Alexander Magoun o ngwadile gore: “Ga go na motho yo a ka kgahlišago kudu ge e ba a se seo a lego sona.” Batho bao ba thabilego e le ka kgonthe ga ba ute seo ba lego sona goba go leka go kgahliša ba bangwe. Ke feela ka go ba seo re lego sona moo re ka thabelago bogwera bja makgonthe. Ka mo go swanago, re swanetše go dumelela ba bangwe go ba seo ba lego sona. Batho bao ba thabilego ba amogela seo ba bangwe ba lego sona, go e na le go belaela ka mafokodi ao a sa rego selo. Ga ba ikwe ba gapeletšega go fetola botho bja bagwera ba bona e le gore bo swanelane le dikgopolo tšeo ba nago le tšona. Šomela go beng motho yo bjalo yo a thabilego, yo a sa swayego diphošo.

E le Gore o be le Mogwera, e ba Mogwera

Go bile go na le lebaka la bohlokwa kudu—leo e tlogago e le la motheo. Mo e ka bago nywaga e 2 000 e fetilego Jesu o ile a bontšha gore senotlelo sa katlego ditswalanong ka moka tša batho ke lerato leo le se nago boithati. O ile a ruta gore: “Batho Le ba dirê tše Le rataxo xore ba Le dirê tšôna.” (Luka 6:31) Thuto ye e tsebja e le Molao wa Gauta. Ee, tsela feela ya gore o be le bagwera ba kgonthe ke gore o be mogwera yo a se nago boithati le yo a neago. Ka mantšu a mangwe, e le gore o be le mogwera, e ba mogwera. Bogwera bo swanetše go dikologa kudu tabeng ya go nea go feta ya go amogela e le gore bo atlege. Re swanetše go itokišeletša go bea dinyakwa tša mogwera wa rena pele ga dikgahlego tša rena le boiketlo bja rena.

Manuela yo a tsopotšwego sehlogong se se fetilego o bolela gore: “Lethabo la kgonthe le tlišwa ke go nea, go fo etša ge Jesu a boletše gore go tla ba bjalo. Motho yo a newago o thabile, eupša motho yo a neago o thabile kudu. Re ka nea ka go fo botšiša go tšwa pelong gore bagwera ba rena ba phela bjang, ka go leka go kwešiša mathata a bona le ka go dira sohle seo re ka se kgonago ka ntle le go emela gore ba re kgopele.” Ka gona, e-ba le kgahlego ka batho ba bangwe go akaretša le bagwera bao o šetšego o e-na le bona. Matlafatša ditswalano tšeo o nago le tšona. O se ke wa dumelela dilo tšeo di sego bohlokwa le tšeo di se nago morero di tšeela bogwera sebaka. Bagwera ba swanetše go newa nako le go šetšwa. Ruben wa kua Italia o bolela gore: “Go bohlokwa go ipha nako o tsoma bagwera le go ba kgomarela. Sa pele, go ba motheetši yo botse go nyaka nako. Ka moka ga rena re ka kaonefatša kamoo re theetšago ka gona le kamoo re bontšhago kgahlego ka gona go seo ba bangwe ba se bolelago ka go se ba tsene ganong.”

Hlompha ba Bangwe

Senotlelo se sengwe sa bohlokwa bakeng sa bogwera bjo bo thabišago le bjo bo swarelelago ke go hlomphana. Se se akaretša go šetša maikwelo a ba bangwe. O nyaka gore bagwera ba gago ba be šedi le go ba bohlale ge dilo tšeo ba di ratago goba dipono tša bona di fapana le tša gago, na ga go bjalo? Na ga se wa swanela go ba swara ka tsela e swanago?—Ba-Roma 12:10.

Tsela e nngwe yeo re bontšhago tlhompho ka yona ke ka go se bontšhe bagwera ba rena maikwelo a lerato ka tsela e feteletšego. Bogwera bja kgonthe ga bo na lehufa goba go inyakela go ratwa bo nnoši. Go 1 Ba-Korinthe 13:4, Beibele e re: “Leratô xa le tsebe moná.” Ka gona, phema tshekamelo ya go nyaka gore bagwera ba gago ba gwerane le wena o le tee. Ge e ba ba bolela le ba bangwe ka ditaba tšeo di ba tshwenyago, o se ke wa kgopišega goba mohlomongwe wa ba efoga. Kwešiša gore ka moka ga rena re swanetše go katološa bogwera bja rena. E-fa bagwera ba gago sebaka sa gore le bona ba hlagolele bogwera le batho ba bangwe.

Le gona, gopola gore bagwera ba gago ba nyaka sebaka sa go ba noši. Batho ka o tee ka o tee, gotee le banyalani ba nyaka nako ya go ba noši. Gaešita le ge o sa swanela go dika-dika go batamela ba bangwe ka bolokologi, e ba yo a leka-lekanego le go naganela, gomme o se ke wa boa-boa go bagwera ba gago moo ba tlago go feleletša ba lapišitšwe ke wena. Beibele e lemoša ka gore: “Se fêlê O iša ’naô tša xaxo lapeng la wa xeno, O se tlo mo tena.”—Diema 25:17.

O se ke wa Letela Phethego

Ke therešo gore ge batho ba dutše ba tlwaelana ba thoma go lemogana mafokodi le dika tše botse. Lega go le bjalo, ga se ra swanela go dumelela se go re šitiša go dira bagwera. Pacôme wa kua Fora o bolela gore: “Ba bangwe ba letetše mo gontši go tšwa go bao e tlago go ba bagwera ba bona. Ba nyaka gore ba be le dika tše dibotse feela, eupša seo ga se kgonege.” Ga go le o tee wa rena yo a phethagetšego, gomme ga re na tshwanelo ya go letela gore ba bangwe e be ba phethagetšego. Re holofela gore bagwera ba rena ba tla re amogela le go re kgotlelela go sa šetšwe mafokodi a rena. Na le rena ga se ra swanela go lebelela ka kua ga mafokodi a bagwera ba rena, ka go se nagane kudu ka ona goba ka go a feteletša? Dennis Prager yo e lego mongwadi o re gopotša gore: “Diruiwa di tsebja e le bagwera bao ba hlokago bosodi (ke ra gore, bao ba sa belaelego, bao ba nago le lerato ka mehla, bao ba sa feto-fetogego maikwelong, bao ba šetšago rena feela le bao ba sa re kwešego bohloko).” Ge e ba re sa nyake gore diruiwa di feleletše e le bagwera ba rena ba paala, re swanetše go kwa keletšo ya moapostola Petro ya go dumelela “leratô le bipa dikarogô tšohle.”—1 Petro 4:8.

Go boletšwe gore bogwera bo oketša lethabo la rena gabedi gomme bo fokotša manyami a rena ka seripa-gare. Lega go le bjalo, ge e le gabotse re ka se ke ra letela gore bagwera ba rena ba kgotsofatše dinyakwa tša rena ka moka goba go rarolla mathata a rena ka moka. Yeo ke pono ya boithati ka bogwera.

Bagwera ba Potego Mathateng le Mahlomoleng

Gatee-tee ge re hweditše mogwera, ga se ra swanela go tšea bogwera bja gagwe ga bohwefo. Ge ba arogantšwe ke nako le mafelo, bagwera ba a gopolana, ba a rapelelana. Gaešita le ge ba ka tšea nako ba sa bonane, gatee-tee ba kgona go botšana ka dilo tšeo di diregilego maphelong a bona ge ba be ba arogane. Go bohlokwa kudu go ba kgaufsi le bagwera ba rena, kudu-kudu dinakong tša mathata. Ga se ra swanela go ikgogela morago ge bagwera ba rena ba e-na le mathata. Ye e ka ba nako yeo ba re nyakago kudu. “Moxwêra ké moratwa wa ka mehla; ké ngwan’ešo e a ntswáletšwexo wa mohla wa tlalêlô.” (Diema 17:17) Le gona, ge bagwera ba kgonthe ba sa kwešišane, ba dira khutšo ka pejana gomme ba a lebalelana. Bagwera ba kgonthe ga ba lahle bagwera ba bona ka baka feela la gore ba ba le mathata nako le nako.

O ka hwetša bagwera ka go ba le maikemišetšo ao a se nago boithati le ka go batamela ba bangwe ka pono e nepagetšego. Lega go le bjalo, mohuta wa bagwera bao o nago le bona le wona o bohlokwa. O ka kgetha bjang bagwera ba babotse? Sehlogo se se latelago se tla ahla-ahla potšišo yeo.

[Mongwalo wa ka tlase]

^ ser. 7 Bona gape le sehlogo se se rego “Go Myemyela—Go go Loketše!” ka tokollong ya Phafoga! ya July 8, 2000

[Lepokisi/Diswantšho go letlakala 22, 23]

Na Banna le Basadi e ka ba “Bagwera Feela”?

Na banna le basadi bao ba sa nyalanago e ka ba bagwera? Seo se ithekgile ka gore re bolela ka eng ge re re “mogwera.” Jesu e be e le mogwera yo mogolo wa Maria le Mareta ba kua Bethani—bobedi bja bona ba be ba sa nyalwa. (Johane 11:1, 5) Moapostola Paulo e be e le mogwera wa Perisila le monna wa gagwe Akwila. (Ditiro 18:2, 3) Re ka kgodišega gore batho ba ba ile ba swarana ka borutho. Ka nako e swanago, re ka se ke ra nagana gore Jesu goba Paulo le ka mohla ba ile ba dumelela ditswalano tše gore di godiše maikwelo a lerato.

Bophelo bja lehono bo gapeletša banna le basadi go šoma gotee go feta le ge e le neng pele, gomme go thoma go ba bohlokwa kudu gore banna le basadi ba tsebe kamoo ba ka bago le ditswalano tša bogwera. Banyalani le bona ba holwa ke bogwera bjo bo agago bja banyalani ba bangwe le bja batho bao ba sa nyalago.

Makasine wa Psychology Today o lemoša ka gore: “Lega go le bjalo, go lemoga phapano magareng ga maikwelo a lerato, a dikopano tša botona le botshadi le a bogwera e ka ba tlhohlo e kgolo. Go dula go e-na le kgonagalo ya gore kganyogo ya dikopano tša botona le botshadi e ka tsoga ntle le maikemišetšo magareng ga monna le mosadi bao e lego bagwera. Go gokarela ka tsela e bonolo le yeo e bego e sa rerelwa go tsoša dikganyogo tša botona le botshadi go ka rotoša mogopolo wa dikopano tša botona le botshadi.”

Go lebelela dilo ka tsela e nepagetšego le e šomago go bohlokwa kudu bakeng sa banyalani. Mongwadi Dennis Prager o ngwala ka pukung ya gagwe ya Happiness Is a Serious Problem gore: “Dibopego ka moka tša bogwera bjo borutho le ba bangwe di ka bea lenyalo kotsing. Ga se dikopano tša botona le botshadi feela tšeo di bakago tswalano e borutho, le gona molekane wa gago o na le tshwanelo ya go letela gore e be yena feela mogwera wa gago wa paala wa bong bjo bo fapanego.” Jesu o bontšhitše gore motho o swanetše go laola seo se lego ka pelong ya gagwe bakeng sa gore a dule a hlwekile boitshwarong. (Mateo 5:28) Ka gona, e ba le bogwera eupša o šetše pelo ya gago le gona o ele hloko maemo ao a ka lebišago megopolong, maikwelong goba ditirong tše di fošagetšego ka motho yo mongwe le yo mongwe wa bong bjo bo fapanego le bja gago.

[Diswantšho go letlakala 23]

Go hlokomela mmele le monagano wa gago go go dira gore o kgahliše

[Seswantšho go letlakala 24]

Bagwera ba botšana sa mafahleng