Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Dikotsi Tša Go Phegelela Bobotse

Dikotsi Tša Go Phegelela Bobotse

Dikotsi Tša Go Phegelela Bobotse

KE ditsela dife tšeo di dirišwago bakeng sa go hlaola bobotse bja kgonthe? Seema se se tsebegago gabotse se re: “Mmapelo o ja serati .” Therešo ke gore taba ya bobotse e ithekgile kudu ka tsela yeo motho a bonago dilo ka yona. Go feta moo, kgopolo e tlwaelegilego kudu ya gore ge e le gabotse bobotse ke eng, e ile ya fapa-fapana kudu go ya ka ditšo le go ya le ka mehla.

Jeffery Sobal, motlatša moprofesara go tša thutamahlale ya tša dijo kua Yunibesithing ya Cornell, U.S.A., o re: “Lekgolong la bo-19 la nywaga, mo e ka bago ditšhaba ka moka, di be di tswalanya go nona le maemo a phagamego setšhabeng. Letheka le lekoto le be le tšewa e le sešupo sa gore motho o atlegile le gore o phetše gabotse mmeleng mola bosesane bo be bo bolela gore motho ke modiidi wa go palelwa le ke go reka dijo tše di lekanego.” Diswantšho tša bo-rabokgabo ba bantši ba mehleng yeo di be di bontšha kgopolo yeo, ka ge dimotlelara tša bona—tšeo gantši e bego e le basadi—di be di e-na le diatla tše dikoto, maoto a makoto, marago a makoto le matheka a makoto. Le gona, bontši ba diswantšho tše e be e le tša batho ba kgonthe bao ba bego ba tšewa e le mehlala ya bobotse.

Gaešita le ge bobotse bo akaretša se se fetago go nona goba go ba yo mosesane, kgopolo yeo e sa le gona le lehono. Le mehleng yeno go nona go sa dutše go tšeelwa godimo ditšong tše dingwe tša Pacific Borwa. Dinageng tše dingwe tša Afrika, basadi bao go nago le kgonagalo ya gore ba ka nyalwa ba romelwa mafelong ao go ona bahlokomedi ba ba fepago ka dijo tše dintši tša makhura ka kgopolo ya gore ba tla ba ba babotse kudu. Mong’a nightclub kua Nigeria o re: “Mosadi yo a tlwaelegilego wa mo-Afrika o nonne . . . Ge a le bjalo ke yo mobotse. Ke setšo sa rena.” Meetlong e mentši ya ditšo tša Masepaniši, monono o tšeelwa godimo e le sešupo sa gore motho o humile e bile o atlegile.

Lega go le bjalo, mafelong a mantši bobotse ga bo elwe ka monono. Ke ka baka la’ng? Batho ba bangwe ba bolela gore ka ge dithekišetšano magareng ga dinaga di ile tša ata gomme go fetolwa ga mafelo go ba a diintaseteri go dirile gore dijo di abje ka bontši le ka boati, batho bao go tšewago gore ke ba maemo a fase ba šetše ba kgona go ja dijo tšeo pele di bego di jewa ke bahumi. Ka gona-ge, go tšeela batho ba nonnego godimo go ile gwa fela ganyenyane-ganyenyane. Ka lehlakoreng le lengwe, ditumelo tše dingwe tša bodumedi di tswalanya go nona le bojato gomme se se dirile gore batho ba be le pono e fošagetšego ka go nona. Le gona, dinyakišišo tšeo di dirilwego ke borathutamahlale ka dikotsi tša tša maphelo tšeo di bakwago ke go nona ka mo go feteletšego, di hueditše tsela yeo batho ba lebelelago dilo ka yona. Dilo tše gotee le tše dingwe di bile le seatla tabeng ya go fetoša dipono mabapi le seo bobotse e lego sona gomme ga bjale e setše e le nywaga e masome-some batho ba bantši lefaseng ba thekga taba ya gore bosesane ke bjona-bjona.

Mekero ya ditaba e bapetše karolo e kgolo go phatlalatšeng kgopolo ye. Batho bao ba tšwelelago maswaong a magolo a papatšo le ba tšwelelago thelebišeneng, gantši ba na le mebele e mesesane e agegilego gabotse. Ponagalo ya bona e reretšwe gore e nee kgopolo ya go šireletšega le go atlega. Go bjalo le tabeng ya dinaletšana tša difilimi le tša thelebišene.

Mokgwa wo o tutuetša batho ba tlwaelegilego le bafsa bjang? Sehlogo sa morago-rago sa mabapi le ponagalo ya mmele se bontšha gore “nakong ya ge mosadi yo a tlwaelegilego wa mo-Amerika a aloga sekolong se se phagamego, o tla be a šetše a bogetše thelebišene ka diiri tše fetago tše 22 000.” Bontši bja nako yeo o bogela diswantšho tše dintši tša basadi ba babotse bao ba nago le mebele yeo go thwego ke e phethagetšego. Sehlogo seo se oketša ka gore: “Ka go bogela diswantšho tše gantši-ntši, basadi ba tswalanya mebele yeo e mebotse le go ba le seriti, lethabo, lerato le go atlega.” Ka gona, ga go makatše le gatee gore 47 lekgolong ya banenyana bao go ilego gwa boledišanwa le bona ka morago ga gore ba lebelele diswantšho tša dimotlelara ka makasineng, ba ile ba gapeletšega gore ba fokotše boima bja mmele mola ge e le gabotse e be e le feela 29 lekgolong ya bona bao ba bego ba tšewa ba nonne kudu.

Intaseteri ya tša fešene le yona e na le khuetšo e maatla tabeng ya kamoo batho ba lebelelago bobotse ka gona. Jennifer yo e lego motlelara ya kua Venezuela yo a šomago Mexico City o re: “Mošomo wa gago ke gore o be yo mobotse gomme lehono seo se bolela gore o be yo mosesane.” Motlelara ya Mofora e lego Vanessa e re: “Ga se gore bona ba nyaka gore o be yo mosesane eupša ke wena o nyakago go ba bjalo. Ke mokgwa wa lefase ka bophara.” Nyakišišong yeo e dirilwego go banenyana ba banyenyane, 69 lekgolong ya bona e ile ya dumela gore dimotlelara tšeo di tšwelelago dimakasineng di tutueditše kgopolo ya bona mabapi le seo se lebelelwago e le mmele o mobotse.

Eupša ga se basadi feela bao ba huetšwago ke tutuetšo ya go ba le seo go thwego ke mmele o mobotse. Kuranta ya Mexico e lego El Universal e re: “Le ka mohla ga se gwa ka gwa rekišwa ditšweletšwa tše dintši gakaaka tša go botsefatša banna.”

Mmele Woo go Thwego ke o Mobotse—Na o tla go Kgotsofatša?

Batho ba bantši ba bona bokaone e le gore ba kaonefatše ponagalo ya bona ka go buiwa e le ge ba leka go ba le mmele woo go thwego ke o mobotse goba ka baka la go fo nyaka go bogega gakaone kudu. Mekgwa ye ya kalafo ga e sa bitša tšhelete e ntši kudu gomme e atile ka mehuta ya go fapa-fapana. Go kaonefatša ponagalo ka go buiwa go thomile bjang?

Go ya ka Encyclopædia Britannica, mekgwa ya lehono ya go kaonefatša ponagalo ka go buiwa e thomile nywageng ya ka morago ga Ntwa ya I ya Lefase, ge go be go dirwa maiteko a go lokiša ditho tša mmele tša batho bao ba gobetšego ntweng. Ga e sa le go tloga nakong yeo, mekgwa ye e bile bohlokwa bakeng sa go lokiša go senyega mo go šoro ga mmele mo go bakilwego ke gofsa, dikgobalo tše šoro le magole a mmele. Lega go le bjalo, go etša ge Britannica e bontšha, go kaonefatša ponagalo ka go buiwa, gantši “go direlwa feela bakeng sa go kaonefatša ponagalo ya batho ba phetšego gabotse mmeleng.” Ka mohlala, nko e ka lokišwa, go ka fokotšwa nama e ntši sefahlegong le molaleng, ditsebe di ka fokotšwa, go ka tlošwa makhura mpeng le lethekeng, dikarolo tše itšego tša mmele di ka oketšwa, mokhubo le ona o ka dirwa gore o be le ponagalo yeo go thwego e a kgahliša.

Lega go le bjalo, go thweng ka batho ba phetšego gabotse mmeleng bao ba beago boemo bja bona bja tša maphelo kotsing ka baka la go nyaka go kaonefatša ponagalo ya bona? Ba ka thulana le dikotsi dife? Angel Papadopulos e lego mongwaledi wa Mexican Association of Plastic, Aesthetic, and Reconstructive Surgery o hlalosa gore ka dinako tše dingwe batho bao ba sa tlwaetšwago gabotse, ba dira mokgwa wo wa go buwa ka tsela yeo e feleletšago e bakile kotsi e kgolo. Go na le dikliniki tšeo di dirišago dilo tše kotsi balwetšing bakeng sa go dira gore mebele ya bona e bogege gakaone. Mathomong a 2003, kuranta e nngwe e ile ya bega gore maemo a sa kgahlišego a dikgwebo tša go botsefatša batho, a bakile dikgoga-kgogano kua Dihlakahlakeng tša Canary moo basadi ba bantši ba ilego ba buiwa ka tsela e sa šireletšegago. *

Banna le bona ba ka tanywa ke mokgwa wo wa go phegelela go ba le mmele woo go thwego ke o mobotse. Ba bantši ba fetša nako e ntši ba le mafelong a go itšhidulla mmele, ba diriša mo e nyakilego go ba nako ya bona ka moka ya go iketla ba dutše ba botsefatša mebele ya bona gore e bogege. Makasine wa Milenio o re: “Mafelelong kganyogo ya bona e matla ya go itšhidulla e dira gore mediro ya bona ya letšatši le letšatši le ditswalano tša bona le batho ba bangwe di senyege.” Kganyogo ya go ba le mmele wa phaka-di-mahuto e dira le gore ba bantši ba nwe dihlare tšeo di ka ba gobatšago mmeleng tšeo di akaretšago di-steroid.

Go tshwenyega kudu ka ponagalo go dirile gore makgarebe a mangwe a hlaselwe ke malwetši a go ja, a bjalo ka go kganyoga dijo ka tsela e feteletšego (bulimia) le go boifa go nona (anorexia nervosa). Ba bangwe ba diriša dihlare tša go fokotša mmele tšeo di ba holofetšago mafelelo a makaone kudu ka nako e nyenyane eupša di sa hlatselwe ke mafapha a tsebegago a tša bophelo bjo bobotse. Go diriša dihlare tše bjalo go ka baka kotsi e kgolo.

Dikotsi tše di bakwago ke go tshwenyega ka mo go feteletšego ka ponagalo ya motho di fetela ka kua ga mathata a mmele. Dr. Katherine Phillips wa Yunibesithi ya Brown kua U.S.A. o bolela gore batho bao ba tshwenyegilego ka mo go feteletšego ka ponagalo ya bona ya mmele ba ka swarwa ke bolwetši bja monagano bjo bo bitšwago dysmorphic, bjo go bjona balwetši ba tshwenyegilego kudu ka diphošo tša ponagalo ya bona tšeo ba ikgopolelago tšona. Bolwetši bjo bo ka hlasela motho o tee go ba 50. O re bao ba hlasetšwego ke bolwetši bjo “ba ka ba le kgodišego ya gore ba befile moo e lego gore ba ikarola go bagwera ba bona le go batho bao ba ba ratago. Ba ka ba le kgateletšego ya maikwelo gomme ba thoma go ba le ditshekamelo tša go nyaka go ipolaya.” Phillips o boletše ka mohlala wa mosetsana yo mobotse yoo a bego a na le bothata bjo bo sa rego selo bja go tšwa dikemola, eupša yena o be a kgodišegile gore sefahlego sa gagwe se tletše mabadi. Ngwanenyana yo o ile a tlogela sekolo ka grade 8 ka ge a be a sa nyake go bonwa ke batho.

Na tsela yeo motho a bogegago ka yona e bohlokwa gakaalo moo e lego gore o swanetše go bea bophelo bja gagwe bjo botse bja monagano le bja mmele kotsing bakeng sa go ba le mmele woo go thwego ke o mobotse? Na go na le bobotse bjo bohlokwa kudu bjoo motho a swanetšego go bo phegelela?

[Mongwalo wa ka tlase]

^ ser. 13 Bakeng sa Bakriste, go lokiša ponagalo ya mmele ka go buiwa ke phetho ya motho ka noši. Lega go le bjalo, go swanetše gore go naganišišwe ka dintlha tše bohlokwa kudu. Bakeng sa taba ka botlalo mabapi le se, bona Phafoga! ya September 8, 2002, matlakala 16-18.

[Ntlhakgolo go letlakala 21]

Go 69 lekgolong ya banenyana, kgopolo ya bona tabeng ya seo se lebelelwago e le bobotse e tutuetšwa ke dimotlelara tšeo di tšwelelago dimakasineng

[Seswantšho go letlakala 20]

Dipapatšo di na le tutuetšo e matla tabeng ya mmele woo go tšewago gore ke o mobotse

[Seswantšho go letlakala 22]

Batho ba bantši ba ikgobaditše ka mekgwa e feteletšego ya go buiwa bakeng sa go kaonefatša ponagalo

[Diswantšho go letlakala 23]

Ba bangwe ba katana ba kgwahlišitše bakeng sa gore ba bogege ka tsela e kgahlišago