Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Kgateletšego—Dilo Tšeo di e Bakago le Ditla-morago tša Yona

Kgateletšego—Dilo Tšeo di e Bakago le Ditla-morago tša Yona

Kgateletšego—Dilo Tšeo di e Bakago le Ditla-morago tša Yona

KGATELETŠEGO ke’ng? Go ya ka setsebi se sengwe, kgateletšego e ka hlaloswa e le “sebaki le ge e le sefe mmeleng, dikhemikhaleng tša mmele, goba maikwelong seo se bakago kgateletšego ya mmele goba ya monagano.” Na se se bolela gore kgateletšego e kotsi ka tlhago? Aowa. Go etša ge Dr. Melissa C. Stöppler a hlalosa, “kgateletšego e nyenyane ya maikwelo le go gateletšega mmeleng di ka ba le mohola ka dinako tše dingwe. Go ikwa o gateletšegile ganyenyane ge o dira mošomo o mogolo goba kabelo, gantši go re šušumeletša go dira mošomo o mobotse le go šoma ka mafolofolo.”

Ka gona, ke neng moo kgateletšego e bago bothata? Stöppler o re: “Ke ge feela kgateletšego e hlasela ka matla goba e sa laolwe gabotse moo ditla-morago tša yona di lego kotsi.” Tšea ka mohlala dilong tše dingwe tše di tlwaelegilego tšeo di bakago kgateletšego.

Kgateletšego ya go Iphediša

Kgoši Salomo o itše: “Motho xa a na se se kaone; a a jê, a a nwê; pelo ya xaxwe e thabêlê botse mo ’tirong tša xaxwe.” (Mmoledi 2:24) Lega go le bjalo, go bašomi ba bantši go ba mošomong ke go ba ka pitšeng e fehlago dikgateletšego.

Pego e tšwago go European Agency for Safety and Health at Work e boletše gore bašomi gantši ba gateletšega mešomong ya bona ka baka la maemo a bjalo ka bothata bja poledišano magareng ga balaodi le bašomi, balaodi ga ba nee bašomi sebaka sa go ntšha maikwelo a bona diphethong tšeo di ba kgomago, go na le dikgagano gare ga bašomi-gotee goba bašomi ba tšhoga gore ba ka lahlegelwa ke mešomo ya bona goba ba hwetša mogolo wo o sa kgotsofatšego. Go sa šetšwe gore mabaka ke afe, go lebeletšana le maima a bakwago ke mošomo go ka dira gore batswadi bao ba šomago ba se be le matla a go ka lebeletšana le dinyakwa tša malapa a bona. Ebile dinyakwa tšeo e ka ba tše dikgolo kudu. Ka mohlala, kua United States, lebakeng la ngwaga o tee batho ba ka bago dimilione tše 50 ba ile ba hlokomela setho sa lapa se se babjago goba se se tšofetšego. Mathata a tša ditšhelete le ona e ka ba selo se segolo seo se bakago kgateletšego ya lapa. Rita yoo e lego mma wa bana ba babedi, o ile a lebeletšana le mathata a tša ditšhelete ka morago ga gore monna wa gagwe, Leandro, a gobale kotsing ya koloi yeo e ilego ya mo dira gore a sepele ka setulo sa digole. Rita o dumela ka gore: “Mathata a tša ditšhelete a baka kgateletšego. Go ferekanya maikwelo ge motho a se na tšhelete e lekanego ya go ka phetha mabaka ka moka a ka gae.”

Kgateletšego go Batswadi ba se Nago Balekane

Batswadi ba se nago balekane le bona ba imelwa ke kgateletšego e matla ge ba dutše ba leka go hlokomela malapa a bona. Go tsoga ka nako bakeng sa go dira sefihlolo, go apeša bana le go ba iša sekolong, go kitimela go fihla mošomong ka nako ke moka a lebeletšane le dinyakwa tša mošomong, go ka lapiša mmele le maikwelo a motswadi yo a se nago molekane. Le gona, ge mma a e-tšwa mošomong, go thoma modikologo o mongwe gape wa kgateletšego ka ge a kitimela go yo tšea bana ba gagwe sekolong, go apea dijo tša mantšiboa le go dira mešongwana ya ka gae. María, mma wa barwedi ba bane ba nywageng ya mahlalagadi yoo a se nago molekane o re o gateletšegile kudu ka gare moo ka dinako tše dingwe a kwago eka o tla thuthupa.

Bana ba Gateletšegile

Ronald L. Pitzer yo e lego modirela-leago o re: “Bafsa ba bantši ba gateletšegile kudu.” Ba swanetše go lebeletšana le diphetogo tša mmeleng le tša maikwelong tšeo di bakwago ke lebaka la go khukhuša. Le gona, go na le dikgateletšego tša kua sekolong. Go ya ka puku ya Childstress! letšatši le le tlwaelegilego sekolong “le tletše ka mathata le ka maima ao a bakago kgateletšego—dithutong, dipapading, segwereng le ditirišanong tša bona le barutiši.”

Maemong a mangwe ditšhošetšo tša dintwa tša sekolong di okeletša poifong—re sa bolele ka poifo yeo bafsa ba bantši lehono ba nago le yona ya ditlhaselo tša botšhošetši le masetlapelo a mangwe. Mosetsana yo mongwe wa nywaga ya mahlalagading o ngwadile gore: “Ge e ba nako le nako batswadi ba bolela kamoo lefase le tšhošago ka gona ga bjale, seo se tlo re boifiša.”

Batswadi e swanetše go ba bona bao ba matlafatšago bana ba bona. Eupša Pitzer o re: “Gantši ge bana le bafsa ba lego mahlalagading ba leka go ntšha sa mafahleng a bona, batswadi ga ba ba tšeele hlogong, ba ganetšana le bona, ba bebofatša taba ya bona goba ba e phaela ka thoko.” Maemong a mangwe batswadi ba šitišwa ke mathata a bona a lenyalo. Tito yo mofsa yoo batswadi ba gagwe ba ilego ba feleletša ba hlalane o re: “Go bonagala eka batswadi ba-ka ba be ba e-lwa ka mehla.” Go etša ge puku ya Childstress! e bontšha, “dintwa le dingangišano ga se tšona di nnoši tšeo di bakago tlaišego maikwelong. Sekgopi se se khutilego seo se iponagatšago le ge se khupetšwa ka go bitšana ka maina a mabosana, se tshwenya bana.”

Ditla-morago tša Kgateletšego

Go sa šetšwe gore o mofsa goba o motho yo mogolo goba kgateletšego yeo o nago le yona bophelong e bakwa ke mošomo goba sekolo, kgateletšego e matla e ka go lwatša o šoro. Ge o gateletšegile, pelo ya gago e pompa ka lebelo gomme kgateletšego ya madi e ya godimo kudu. Swikiri ya gago yeo e lego mading e a phagama. Dihomoune di elela ka mading. Mongwadi yo mongwe wa tša bongaka o hlalosa gore: “Ge e ba kgateletšego e phegelela, dikarolo ka moka tša mmele tšeo di šomišanago (bjoko, pelo, maswafo, ditšhika le mešifa) di šoma ka tsela e feteletšego o šoro goba tša šoma ka tsela e fokolago wa go šiiša. Se se ka gobatša mmele goba sa gobatša tlhaloganyo ge nako e dutše e e-ya.” Go tšhoša e le ruri go tseba gore ke malwetši a mantši gakaakaang ao a bakwago ke kgateletšego: bolwetši bja pelo, go hwa lehlakore, tšharakano ya tshepedišo ya mmele ya go itšhireletša malwetšing, kankere, malwetši a hlaselago mešifa le marapo le bolwetši bja swikiri, a e fo ba malwetši a mmalwa feela.

Taba e nngwe yeo e nyamišago kudu ke mokgwa wo o sa nyakegego woo batho ba bantši ba o dirišago bakeng sa go lebeletšana le kgateletšego, kudu-kudu bafsa. Dr. Bettie B. Youngs o lla ka gore: “Go nyamiša kudu go tseba gore bafsa ba lego mahlalagading, ka go nyaka go ngwegela go kwa bohloko, ba bona go le kaone gore ba ipolaiše mabjala le diokobatši, ba tšhabe sekolo, ba tšwe tseleng, ba itshware ka mo go gobogilego ka tša botona le botshadi, ba rate go hlaselana le go lwa, gomme ba tšhabe le ka gae—e lego mekgwa yeo e ba bakelago mathata a boima kudu go feta ao ba bego ba leka go a ngwegela.”

Kgateletšego ke selo seo se diregago mehleng yeno, se ka se phengwe ka mo go feletšego. Eupša go etša ge sehlogo se se latelago se tla bontšha, go na le dilo tše dintši tšeo re ka di dirago bakeng sa go laola kgateletšego!

[Ntlhakgolo go letlakala 6]

“Ke gateletšega kudu ka gare moo ka dinako tše dingwe ke ikwago eka ke tla thuthupa”

[Seswantšho go letlakala 25]

Gantši bophelo bja batswadi bao ba se nago balekane bo tletše kgateletšego

[Seswantšho go letlakala 26]

Sekolo se ka gateletša bafsa o šoro