O ka Lebeletšana ka Katlego le Kgateletšego!

“NTWA ya go leka go leka-lekanya mošomo, [bophelo bja] lapa le dilo tše dingwe tša ka thoko e matla kudu nywageng ya morago-bjale.” Ke ka tsela yeo go boletšego puku yeo e bolelago ka bophelo bja lapa. Ka kgonthe re phela dinakong tša kgateletšego. Lega go le bjalo, taba ye ga e makatše diithuti tša Beibele le gatee, ka gobane Beibele e ile ya bontšha e sa le pele gore ye e tla ba ‘mehla ya mathata.’—2 Timotheo 3:1-5.

Tate wa bana ba bararo e lego Jesús o re: “Kgateletšego e tlwaelegile. Ka gona o swanetše go tseba go e laola.” Ke therešo gore go bonolo go bolela ka go laola kgateletšego go e-na le go dira bjalo. Lega go le bjalo, go na le dilo tše pedi tšeo di ka go thušago, e lego ditšhišinyo tše di šomago le melao ya motheo ya Beibele.

Go Lebeletšana ka Katlego le Kgateletšego ya Mošomong

Na o tlaišwa ke kgateletšego, mohlomongwe ka baka la maemo a mošomo wa gago? Go hwela ka gare go ka fo go dira gore o ikwe o gateletšegile le go feta. Go etša ge Beibele e bolela go Diema 15:22, “maanô a padile, xò se keletšanô.”

Banyakišiši ka ga kgateletšego ya mošomong ba kgothaletša gore o “boledišane le mothwadi wa gago: ge e ba ba sa tsebe gore go na le bothata, ba ka se kgone go go thuša.” Se ga se bolele gore o hlabe mašata ka bogale o ferekane. Mmoledi 10:4 e re: “[Go fola, NW] xo alafa dibe tše dikxolo.” Thekga ditho gomme o se ke wa hlabela mothwadi wa gago mašata. Mohlomongwe o ka kgodiša mothwadi wa gago gore ge kgateletšego ya mošomong e ka fokotšega, o ka e gama ya tlatša kgamelo.

Go ka bolelwa se se swanago le ka mathata a mangwe a bakwago ke mošomo, a bjalo ka go se kwane le bašomi-gotee le go fapana le bona. Nyaka ditsela tše di šomago tša go lebeletšana le mathata a bjalo, mohlomongwe o ka dira dinyakišišo ge e ba go nyakega. Go na le dihlogo tše dintši tšeo di gatišitšwego tša makasine wo tšeo di ka go thušago kudu. * Ge e ba go bonagala eka boemo bo ka se loke, go ka ba kaone kudu gore o naganele taba ya go nyaka mošomo o mongwe.

Go Fokotša Kgateletšego ya tša Ditšhelete

Beibele e na le keletšo yeo e ka go thušago go lebeletšana ka katlego le kgateletšego ya tša ditšhelete. Jesu Kriste o ile a eletša a re: “Le se kê la belaêlêla bophelô bya lena la re: Re tlo ja’ng? Re tlo nwa’ng? Le mmele Le se kê la o belaêlêla la re: Re tlo apara’ng?” (Mateo 6:25) Seo se ka kgonega bjang? Ka go hlagolela kholofelo ya gore Jehofa Modimo o tla go nea dilo tša  motheo tšeo o di nyakago. (Mateo 6:33) Kholofetšo ya Modimo ga se ya lefeela. Bakriste ba dimilione lehono ba matlafatšwa ke yona.

Go ba gona, le wena o swanetše go ba le “bohlale bjo bo šomago” tabeng ya go diriša tšhelete. (Diema 2:7, NW; Mmoledi 7:12) Beibele e re gopotša gore: “Mola rè e-tla lefaseng, xa ra ka ra tla le selô; le xo tloxa re ka se kxône xo tloxa le selô. Ké xôna, xe re na le dijô le diaparô, a re kxolweng ke tšôna.” (1 Timotheo 6:7, 8) Ke gabotse go ithuta go kgotsofalela bonyenyane bjoo o nago le bjona e bile go a kgonega. Gopola Leandro yoo a ilego a sepela ka setulo sa digole ka baka la kotsi ya koloi. Yena le mosadi wa gagwe ba ile ba tšea megato ya go diriša tšhelete ya bona ka bohlale. Leandro o a hlalosa: “Re leka go seketša. Ka mohlala, ge e ba lebone le sa dirišwe, re a le tima e le gore re seketše mohlagase. Ge e le tabeng ya go diriša koloi, re rulaganya e sa le pele gore re ya kae, ke moka re phethe mabaka sammaletee e le gore re seketše peterole.”

Batswadi ba ka thuša bana ba bona go ba le tshekamelo e botse. Morwedi wa Leandro e lego Carmen, o dumela ka gore: “Ke be ke tlwaetše go reka-reka fela, eupša batswadi ba-ka ba nthušitše go lemoga seo e tlogago e le sa bohlokwa le seo e sego sa bohlokwa. Mathomong go be go se bonolo go tlwaela. Eupša ke ile ka ithuta go ahlola magareng ga dilo tšeo ke di nyakago le tšeo ke di hlokago.”

Poledišano—E Imolla Kgateletšego

Legae e swanetše go ba lefelo la go imologa kgateletšegong, eupša gantši e ba le lengwe la methopo e megolo ya kgateletšego. Ke ka lebaka la’ng? Puku ya Survival Strategies for Couples e re: “Banyalani . . . bao ba gateletšegilego ganyenyane goba bao ba sa kwanego, ba re go se boledišane ke gona gantši go bakago dikgohlano.”

Melao ya motheo ya Beibele e ka thuša banyalani gore ba kaonefatše mokgwa wa bona wa go boledišana. Beibele e re “xo homola xo na le mohla wa xôna, le xo bolêla xo na le mohla wa xôna” le gore “lentšu la xo tla lebakeng la xôna, ké lôna le le botse.” (Mmoledi 3:1, 7; Diema 15:23, mongwalo o sekamego ke wa rena.) Go tseba se go ka go thibela gore o se thome ditaba tšeo di kgomago maikwelo mola molekane wa gago a lapile goba a gateletšegile. Na go ka se be kaone gore o upše o letele nako e swanetšego—nakong yeo go yona molekane wa gago a ka kgonago go theetša gabotse?

Ke therešo gore ge e ba di be di go boela kua mošomong, go ka no se be bonolo gore o iše maswafo fase goba o se fele pelo. Eupša go ka direga’ng ge e ba re phatloga ka bogale gomme re boledišana gampe le molekane wa rena wa lenyalo? Beibele e re gopotša gore “lentšu la xo fêrêlêla le tsoša boxale.” (Diema 15:1) Ka mo go fapanego, “polêlô tše di ratêxaxo ké todi ya dinose; di natefêla pelo, le mmele di a tsoša.” (Diema 16:24) Go ka no nyaka gore motho a ikemišetše e le ruri go dira gore dipoledišano tša lenyalo di se be “le bonaba le mašata, le maroxa.” (Ba-Efeso 4:31) Lega go le bjalo, tše ka moka di nyaka boiteko. Banyalani bao ba boledišanago ba ka kgothatšana, ba thekgana. Diema 13:10 (PK) e re: “Bohlale bo go ba ba amogelago keletšo.” *

 Tlhohlo ya Poledišano Magareng ga Motswadi le Ngwana

Go boledišana le bana ke bothata—kudu-kudu ge nako e sego. Beibele e kgothaletša batswadi go bolela le bana ba bona nako le nako ge ba hwetša sebaka, bjalo ka dinako tša ge ba ‘dutše ngwakong le ge ba le tseleng.’ (Doiteronomio 6:6-8) Leandro o re: “Motho o swanetše go tsoma dibaka tša go bolela. Ge ke le ka koloing le morwa’ka, ke diriša sebaka seo go bolela le yena.”

Ke therešo gore ga se batswadi ka moka bao ba hwetšago go le bonolo go boledišana le bana ba bona. Alejandra yo e lego mma wa bana ba bararo, o dumela ka gore: “Ke be ke sa tsebe go theetša. Bothata bja go se be le poledišano e botse bo be bo nkgalefiša e bile bo ntira gore ke ikwe ke le molato.” Motswadi a ka kaonefatša bjang? Ithute go ‘akgofiša go kwa.’ (Jakobo 1:19) Dr. Bettie B. Youngs o re: “Go theetša ka šedi ke mokgwa o atlegago ka go fetišiša wa go fokotša kgateletšego.” O swanetše go šetša kamoo o theetšago ka gona. Ba lebelele ka mahlong. Phema go nyenyefatša mathata a bana ba gago. Kgothaletša bana ba gago go ntšha sa mafahleng a bona. Ba botšiše dipotšišo tše di swanetšego. Ba botše ka bolokologi kamoo o ba ratago ka gona le kamoo o kgodišegilego ka gona gore ba tla dira se se nepagetšego. (2 Ba-Thesalonika 3:4) Rapela le bana ba gago.

Go itlwaetša go boledišana ka tsela e agago go nyaka maiteko. Eupša go dira bjalo go ka go thuša go fokotša kgateletšego lapeng la gago. Poledišano e ka go thuša go lemoga ge e ba bana ba gago ba gateletšegile. O ka kgona go nea bana ba gago tlhahlo e bohlale ge e ba o kwešiša kamoo ba ikwago ka gona o bile o kwešiša le maemo a bona. Mafelelong bafsa bao ba kgothaletšwago go bolela ka dilo tšeo di ba tshwenyago, ba ka se kitimele go ntšha kgateletšego ya bona ka go itshwara gampe.

Tirišano—Tsela ya go Dira Mešongwana ya ka Gae

Ge monna le mosadi ka bobedi ba šoma mošomo wa boiphedišo, go dira mešongwana ya ka gae e ka ba selo se sengwe seo se bakago kgateletšego. Bo-mma ba bangwe bao ba šomago, ba kgona go lebeletšana le boemo bjo ka go nolofatša ditsela tša bona tša go dira mešongwana ya ka gae. Ba ka no phetha ka gore ga go kgonege goba go a pala go apea dijo tše dintši ka nako e tee. Gopola kamoo Jesu a ilego a eletša mosadi yoo a bego a apea dijo tše dintši: “Sa hlôkô ké se tee.” (Luka 10:42) Ka gona, nolofatša dilo. Puku ya The Single-Parent Family e šišinya gore: “Apea setšhuu le dijo tše dingwe tšeo di ka apeelwago ka pitšeng e tee bakeng sa go fokotša modiro wa go hlwekiša.” Ee, go nolofatša tsela yeo o dirago mešongwana ya gago ya ka gae go ka fokotša kgateletšego.

 Le ge o ka dira seo, go ka ba le dilo tše dintši tšeo di swanetšego go dirwa. Mma yo mongwe yo a šomago o dumela ka gore: “Ge ke be ke sa le mofsa, ke be ke kgona go dira selo se sengwe le se sengwe. Bjale ka gore ke godile, go šetše go le thata kudu. Bophelo bjo ke bo phetšego bja leema-ema bo šetše bo thomile go ntlaiša o šoro. Ka gona ge setho se sengwe le se sengwe sa lapa se e-na le tirišano, se bontšha go naganela gomme seo se nthuša gore ke se gateletšege o šoro.” Ee, ge e ba ditho ka moka tša lapa di swarišana, mešongwana ya ka gae e ka dirwa ntle le go imetša yo mongwe. Puku e nngwe yeo e bolelago ka go godiša bana e re: “Go abela bana mešongwana ya ka gae ke e nngwe ya ditsela tše kaone kudu tša go ba thuša go . . . ba le bokgoni. Go dira mešongwana ya ka gae ka mehla go thuša go ba le mekgwa e mebotse le pono e nepagetšego ka mošomo.” Go dira mešongwana ya ka gae le le gotee go ka go nea le sebaka sa go ba le bana ba gago.

Julieta yo mofsa o re: “Ke a bona gore mma o a thaba ge ke mo imolla merwalo e mengwe. Seo se a nthabiša e bile se ntira gore ke ikwe ke kgona go rwala boikarabelo. Go nthuša go thabela legae la gešo. Go ithuta go dira mešongwana ya ka gae go ile gwa ntlhama bakeng sa bokamoso.” Mary Carmen le yena o anega ka mo go swanago gore: “Go tloga mola re be re sa le ba banyenyane, batswadi ba rena ba ile ba re ruta gore re itlhokomele. Se se re thušitše kudu.”

Ditsela tše di Šomago tša go Lebeletšana ka Katlego le Kgateletšego

Kgateletšego ke selo seo se dulago se le gona mehleng ya lehono; o ka se e tšhabele. Lega go le bjalo, o ka ithuta go lebeletšana le yona ka katlego. (Bona Lepokisi go letlakala 31.) Go latela melao ya motheo ya Beibele go ka thuša. Ka mohlala, ge e ba o ikwa o imetšwe ke boemo bjo bo itšego, gopola gore “xo na le moratwa-mmotexi mo-phala-ngwana weno.” (Diema 18:24) Boledišana le mogwera wa gago yo a godilego tsebong goba le molekane wa gago wa lenyalo. Ronald L. Pitzer yoo e lego modirela-leago o re: “O se ke wa hwela ka gare. Ntšhetša sa mafahleng a gago go motho yo mongwe yo a kwešišago yoo go nago le kgonagalo ya gore a ka go kwešiša, le go go kgahlegela.”

Beibele e bolela gape le ka “go direla moya wa [gago] tše botse.” (Diema 11:17, PK) Ee, ke selo se sebotse go hlokomela dinyakwa tša gago. Beibele e re: “Seatla-tabola-khutšô se phala matsôxô-mašubuka-ditapišô le xo phuthêla môya ka kobô.” (Mmoledi 4:6) Go ipha nako ya go hlokomela dinyakwa tša gago go ka hola kudu—gaešita le ge e ka ba metsotso e sego kae feela mo mesong bakeng sa go inwela tee, go bala, go rapela goba go naganišiša o le lefelong le le homotšego.

Go itšhidulla mmele mo go lekanego le go ja dijo tše di agago mmele le gona go a thuša. Puku yeo e bolelago ka go godiša bana e re gopotša gore: “Ge o diriša nako e itšego ya gago e bohlokwa le matla go itlhokomela, ge e le gabotse o tšea matla . . . Go dula o a diriša go bolela gore o swanetše go kgonthišetša gore o a hwetša gape goba go sego bjalo, ge e ba o ka se fele matla, o ka ba bothateng bja go se kgone go dira mo go kaalo.”

Ka godimo ga moo, Beibele e thuša motho go hlagolela dika tše bohlokwa bakeng sa go lebeletšana ka katlego le kgateletšego, dika tše bjalo ka “bonôlô,” kgotlelelo le botho. (Ba-Galatia 5:22, 23; 1 Timotheo 6:11) Go feta moo, Beibele e nea kholofelo—kholofetšo ya lefase le lefsa le le tlago leo go lona dilo ka moka tšeo di bakelago batho manyami di tla bego di se gona! (Kutollo 21:1-4) Ka gona ke taba e kwagalago go hlagolela mokgwa wa go bala Beibele letšatši le letšatši. Ge e ba o ka rata go hwetša thušo ya go thoma lenaneo le bjalo, Dihlatse tša Jehofa di tla thabela go go thuša ka noši ntle le tefo.

Se ga se bolele gore Mokriste ga a na kgateletšego bophelong. Eupša Jesu o boletše gore go a kgonega go phema go “imêlwa ke . . . dipelaêlô tša-bophelô byono.” (Luka 21:34, 35) Le gona, ge e ba o ka tseba Jehofa Modimo bjalo ka mogwera, a ka ba setšhabelo sa kgonthe go wena! (Psalme 62:8) A ka go thuša go lebeletšana ka katlego le dikgateletšego tša bophelo.

[Mengwalo ya ka tlase]

[Ntlhakgolo go letlakala 30]

“Ge ke be ke sa le mofsa, ke be ke kgona go dira selo se sengwe le se sengwe. Bjale ka gore ke godile, go šetše go le thata kudu. Bophelo bjo ke bo phetšego bja leema-ema bo šetše bo thomile go ntlaiša o šoro”

 [Lepokisi/Diswantšho go letlakala 31]

Kamoo o ka Fokotšago Kgateletšego

▪ Iphe nako ya go khutša ka mo go lekanego letšatši le letšatši

▪ E-ja dijo tše di leka-lekanego. Phema go ja kudu

▪ Itšhidulle mmele ka mehla le ka tsela e swanetšego, bjalo ka go sepela ka go phakiša

▪ Ge e ba go e-na le selo seo se go tshwenyago, boledišana le mogwera’go ka sona

▪ Iphe nako e oketšegilego o e-na le ba lapa la gago

▪ Abelana mešongwana ya ka gae goba le thušane ka yona

▪ Tseba mafokodi a gago a mmeleng le a maikwelong

▪ Ipeele dipakane tše di fihlelegago; o se ke wa nyaka go dula o dira dilo ka tsela e phethagetšego

▪ E-ba le thulaganyo; e-ba le lenaneo leo le nago le teka-tekano, la go kwagala

▪ Hlagolela dika tša Bokriste tše bjalo ka bonolo le go se felo pelo

▪ Iphe nako ya go iketla

[Seswantšho go letlakala 27]

Go boledišana le mothwadi ka mathata a rena ka tlhompho go ka fokotša kgateletšego ya mošomo

[Seswantšho go letlakala 28]

Batswadi ba ka boledišana le bana ba bona ka ditsela tša go seketša tšhelete

[Seswantšho go letlakala 28]

Bjalo ka mofsa, ikimolle kgateletšegong ka go boledišana le motho yo a ka thušago

[Seswantšho go letlakala 29]

Bohle ba ka thuša ka mešongwana ya ka gae