Go Lebeletšana le Bolwetši ka Boemo bjo bo Nepagetšego bja Kgopolo

KA MONGWADI WA PHAFOGA! KUA SPAIN

CONCHI ke mosadi yo a thabilego wa nywaga ya magareng yo a nago le nywaga e šupa a e-lwa le kankere. Go tloga ge go be go utollwa gore o na le kankere ya matswele, o ile a buiwa ka makga a šupa a go fapa-fapana bakeng sa go laola dirurugi tše kotsi. O lebeletšana bjang ka katlego le bolwetši bjo?

O re: “Ge dingaka di mpotša ditaba tše sa kgahlišego ke lla kudu ka mo nka kgonago ka gona ge ke ikwa ke nyaka go dira bjalo e le gore ke ntšhetše manyami ka ntle. Ke moka ke leka go tšwela pele ka bophelo bja-ka le go dira dilo tše ke di ratago—tše bjalo ka go ithuta se-China, go ba gona dikopanong tša Bokriste le go ya maikhutšong le lapa la-ka le bagwera. Ka mehla ke gopola mantšu a Jesu a rego: ‘E ka ba mang wa lena e a kaxo kxôna xo eketša leêmô la xaxwe ka xo le belaêlêla, a kxôna le moêlônyana o tee?’”—Mateo 6:27.

O oketša ka gore: “Le gona ka mehla ke leka go ba le metlae. Ke dira metlae le dingaka, ke bogela difilimi tše di dirago gore ke sege gomme ka godimo ga tšohle, ke leka go ikgokaganya le bagwera le ba leloko ka mehla. Go ba le bagwera bao o ka segago le bona ke sehlare se se makatšago. Nakong e nngwe pele nka buiwa, bagwera le ba leloko ba ile ba mpotša ka tiragalo e nngwe ya go segiša e bego e diregile bošegong bja go feta. Ke ile ka sega kudu mo e lego gore ke ile ka tsena ka phapošing ya go buwela ke iketlile.”

Ga se Conchi a nnoši yo a lemogilego gore go ba le boemo bjo bo nepagetšego bja kgopolo go ka re thuša go lebeletšana ka katlego le mathata a tša maphelo. Dingaka tša lehono le tšona di thomile go lemoga bohlokwa bja go ba le boemo bjo bo nepagetšego bja kgopolo ntweng ya rena ya go lwa le bohloko le bolwetši.

Bo Bohlokwa Bakeng sa Mmele le Monagano

Kgopolo ye ga se e mpsha. Nywaga e dikete tše tharo e fetilego, Kgoši Salomo o ile a ngwala gore: “Pelo e thabilexo ké sehlare-hlare.” (Diema 17:22) Mongwadi wa Mosepaniši wa lekgolong la bo-17 la nywaga e lego Lope de Vega, le yena o ngwadile gore: “Ge re ka diriša metlae e mebotse, ke nagana gore re ka phela gabotse mmeleng.” Eupša lefaseng la lehono le tletšego kgateletšego, go bonagala metlae e bolokwa pelong go e na le gore e bolelwe. Re phela mehleng ya tšwelopele e kgolo ya thekinolotši, e lego mehla ya go hwelela ga metlae. Puku ya El arte de la risa (Bokgoni bja go Sega) e bolela gore lekokong la lehono go bonagala  eka “Batho ba tšeelwa legato ke didirišwa tša thekinolotši.” Ka dinako tše dingwe di-computer go bonagala di tšea legato la lesego, boitšhišinyo bja mmele le go myemyela.

Go ba le metlae e mebotse go thuša balwetši gore ba be le megopolo, maikwelo le boitshwaro bjo bo nepagetšego. Go ya ka sehlogo sa morago bjale sa Dr. Jaime Sanz-Ortiz yo e lego setsebi sa kalafo ya kankere le sa go okobatša bohloko, metlae “e dira gore poledišano e be bonolo, e matlafatša tshepedišo ya mmele ya go lwantšha malwetši, e fokotša bohloko, pelaelo, kgateletšego ya maikwelo le ya mešifa, gomme e tšweletša bokgoni bja go hlama le kholofelo.”

Metlae ke ya Bohlokwa bjo Bogolo

Ke ka baka la’ng metlae e le sehlare se se šomago? Ka gobane ke seka seo se re dumelelago go lebeletšana le boemo ka pono e nepagetšego, gaešita le ge maemo e le a sa kgahlišego. Sanz-Ortiz o tiiša gore: “Ka go akaretša metlae le lesego maphelong a rena a letšatši le letšatši, re boloka matla a rena, re fokotša molapo, gomme re raka go ikwela bohloko.”

Ka tlhago, selo seo se re dirago gore re myemyele goba re sege se a fapana go ya ka batho le ditšo. Sanz-Ortiz o hlalosa gore: “Go fo etša ge yo mongwe le yo mongwe a e-na le pono ya gagwe ka seo a se bitšago bobotse, metlae le yona e ithekgile ka motho.” Eupša go sa šetšwe setlogo sa rena goba thuto, metlae e mebotse gantši ke tsela e šomago ya go boledišana le ya go fokotša pelaelo, kgateletšego goba go se ikholofele. Ge e ba e e-na le thušo ka tsela ye, ke eng seo re swanetšego go se dira e le gore re be le metlae e mebotse?

Mogato wa pele ke gore re kgaotše go nagana kudu ka mathata a rena goba malwetši a rena gomme re thome go leka go thabela lehlakore le le nepagetšego leo bophelo bo re tlišetšago lona. Go oketša moo, re swanetše go katanela go nagana ka tsela e leka-lekanego, re ganetše dikgopolo tše fošagetšego tšeo di fogo gakatša boemo bja rena bjo boima. Re ka hlagolela metlae ka go ithuta go lebelela dilo ka tsela e fapanego. Ga se gore ka mehla re swanetše go dula re sega goba re myemyela, eupša ge re bona lehlakore le segišago la boemo re tla kgona go lebeletšana le bjona ka katlego. Sanz-Ortiz o tšwela pele ka gore: “Metlae e lahlela kgole matshwenyego a rena ka nakwana gomme e dira gore re lebelele bothata ka tsela e mpsha . . . , ya re dumelela go lebeletšana le bjona ka tsela e mpshafaditšwego.”

Go ba gona, boemo bjo bo nepagetšego bja kgopolo ga se pheko ya mathata ka moka ao re lebeletšanago le ona bophelong, lega go le bjalo gantši bo tla re thuša go lebeletšana le mathata ka pono e nepagetšego le ka tsela e leka-lekanego. Go etša ge Conchi a lemoga: “Go babja ga se motlae, eupša o swanetše go leka go dula o e-na le boemo bjo bo nepagetšego bja kgopolo. Ke swantšha bophelo bja-ka le serapana sa merogo se nago le mehuta e fapanego ya dimela, seo se sengwe sa tšona—ka manyami—e lego bolwetši bja-ka. Lega go le bjalo, ke leka go bo bea boemong bja bjona e le gore bo se ke bja šitišana le dilo tše dingwe. Ke therešo gore nka se bolele gore ke fentše kankere, eupša ke sa dutše ke thabela bophelo, gomme seo se bohlokwa.”

[Seswantšho go letlakala 15]

Conchi o amogela kgothatšo go tšwa go monna wa gagwe Felix, le ngwanabo e lego Pili