Legae le Hlwekilego—Karolo Yeo ka Moka re e Kgathago

Ka mongwadi wa Phafoga! kua Mexico

GO BOSE bjang go dula tikologong e hlwekilego le e se nago ditšhila! Lega go le bjalo, ka baka la go oketšega ga ditlakala le ditšhila metseng e megolo, go thoma go ba thata kudu go boloka tikologo ya rena e hlwekile e bile e e-na le thulaganyo.

Mebušo ya bo-mmasepala e leka ka matla go boloka ditarata di hlwekile ka go rulaganya ditshepedišo tša go rwala ditlakala, eupša go sa šetšwe se, ditlakala di a kgobelana mafelong a mangwe, moo e lego gore di a šišimiša gomme se se bea bophelo bja batho kotsing. Ditlakala tše kgobelanego di ka baka go ata ga magotlo, maphene le diji tše bakago malwetši. Na go na le selo seo o ka se dirago ka boemo bjo? Ee, boloka legae la gago le tikologo di hlwekile e bile di phuthilwe gabotse.

Boemo bjo bo Nepagetšego bja Kgopolo

Batho ba bangwe ba nagana gore ditikologo goba magae a ditšhila a sepedišana le bodiidi. Lega go le bjalo, se ga se bjalo. Ke therešo gore go hlaela ga dilo tše bonagalago tše lekanego go ka dira gore go be thata go boloka ditikologo tša rena di hlwekile. Eupša go etša ge seema sa Sepaniše se bolela, “bodiidi le bohlweki ga di lwantšhane.” Ka lehlakoreng le lengwe, taba ya gore motho yo mongwe o na le dilo tše bonagalago tše lekanego ga e kgonthišetše gore o tla boloka tikologo ya gagwe e hlwekile.

Go hlweka ga legae ka gare le ka ntle go ithekgile ka boemo bja kgopolo bjo bo re tutueletšago go hlwekiša legae la rena. Ge e le gabotse, go boloka legae le hlwekile go ithekgile kudu ka boemo bja kgopolo bja ditho ka moka tša lapa. Ka baka leo, ke mo go swanetšego gore re hlahlobišiše seo ka moka ga rena re ka se dirago bakeng sa go tlaleletša bohlweking bja magae a rena go akaretša le ditikologo tšeo re dulago go tšona.

Lenaneo la go Hlwekiša

Go bonagala eka mošomo wa ka gae wa mma ga o fele. Ga se feela gore o lokišeletša dijo le go hlapiša bana le go ba apeša ge ba e-ya sekolong, gape o swanetše go boloka legae la gagwe le tikologo di hlwekile. Na o lemogile gore gantši mma ke yena a phuthago diaparo tša ditšhila goba dilo tše dingwe tša motho ka noši tšeo bana ba gagwe ba di tlogelago ka diphapošing tša bona? Lenaneo la go hlwekiša le le ngwadilwego gabotse leo le akaretšago lapa ka moka le ka thuša go fokotša morwalo wa mma.

Basadi ba bangwe ba nyetšwego ba phetha ka gore go na le dilo tše dingwe tšeo di nyakago go hlokomelwa le go hlwekišwa letšatši le letšatši, mola mafelo a mangwe a ka ntlong a ka hlwekišwa gatee ka beke gomme a mangwe gatee ka kgwedi. Ge e le gabotse, go na le dilo tše dingwe tšeo go ka rulaganywago gore di hlwekišwe gatee ka ngwaga. Ka mohlala, gatee ka ngwaga Magae a Bethele a lego diofising tša makala tša Dihlatse tša Jehofa  nageng e nngwe le e nngwe, a hlwekišwa ka mo go tseneletšego. Yeo ke nako ya go lahla dilo tše di sa šomišwego le go boloka phapoši ya bobolokelo e le boemong bjo bobotse. Le gona go na le lenaneo la ka mehla la go hlwekiša maboto a ka gare.

Go na le mafelo a mangwe ka ntlong moo bohlweki bo tlogago bo nyakega e le ka kgonthe bakeng sa bophelo bjo bobotse, bjalo ka ntlwana ya go hlapela le ya boithomelo. Gaešita le ge go hlwekiša go swanetše go dirwa ka mehla, go hlwekiša ka mo go tseneletšego mohlomongwe gatee ka beke go tla thibela ditwatši go ata. Ba bangwe ba nagana gore dipatso tšeo di lego pitšaneng ya ntlwana ya boithomelo ga di phemege le gore ga go kgonege go di tloša. Lega go le bjalo, go na le magae ao dintlwana tša wona tša boithomelo di dulago di hlwekile ka mo go feletšego e bile di phadima. Seo se nyakegago ke go fo di hlwekiša ka mehla le go diriša ditlabakelo tše swanetšego.

Khitšhi le yona e nyaka go hlwekišwa gabotse. Gaešita le ge o hlatswa dibjana le go hlwekiša setofo le diraka mo godimo letšatši le letšatši, nako le nako—mohlomongwe gatee ka kgwedi—go a nyakega gore o hlwekiše ka mo go tseneletšego mafelo a bjalo ka ka fase ga setofo le setšidifatši le ka fase ga sinki. Go hlwekiša diraka tša dijo ka mehla go tla dira gore maphene le diji tše dingwe tše kotsi di se hwetše bodulo moo.

 Tirišano ya Lapa

Batswadi ba bangwe ba beetše bana ba bona melao le go ba tlwaetša e le gore ge ba e-tšwa ka phapošing go ya sekolong mesong ba alole malao a bona, ba bee diaparo tša bona tša ditšhila lefelong le swanetšego le go bea dilo tša bona gabotse. Molao o šomago bakeng sa bohle ke o rego, “Selo se sengwe le se sengwe se swanetše go ba le lefelo la sona.”

Le gona, ditho tše dingwe tša lapa di ka dira mešomo e itšego goba go hlwekiša karolo e nngwe ya ntlo. Ka mohlala, na tate o hlwekiša le go rulaganya karatšhe gabotse, bonyenyane gatee ka ngwaga? Na yo mongwe wa bana a ka mo thuša go se? Ke mang yo a ikarabelago ka go hlagola ngwang ka mafuri goba go sega bjang? Se se swanetše go dirwa gakae e le gore ntlo e be le seriti? Na go na le lefelo la go bolokela dilo ka ntlong leo le nyakago go lekolwa e le gore le ka hlwekišwa le go bolokwa le le boemong bjo bobotse? Ge e ba go bjalo, ke mang yo a tlago go le hlwekiša? Batswadi ba bangwe ba abela bana mešomo e bjalo, ba dira gore bana ba šielane go dira mešomo e bjalo.

Ka gona, dira lenaneo le lebotse bakeng sa go hlokomela legae la gago. Lenaneo le le rulagantšwego gabotse le a nyakega go sa šetšwe gore wena goba wena gotee le lapa la gago le itlhwekišetša ntlo ya lena goba le hira motho yo mongwe go  tla go le thuša. Mma yo mongwe yo a bolokago legae la gagwe le hlwekile kudu o re botša kamoo lapa ka moka le dirišanago ka gona go le boloka le hlwekile: “Nna le barwedi ba-ka ba bararo re abaganya mošomo wa ka ntlong. Norma Adriana o hlwekiša phapoši ya bodulo, diphapoši tše pedi tša go robala, lapa le tsejana e lego mo pele ga ntlo ya rena. Ana Joaquina o hlokomela khitšhi. Nna ke hlatswa diaparo le go hlokomela dilo tše dingwe mola María del Carmen a hlatswa dibjana.”

Ponagalo e Botse ya ka Ntle

Go thwe’ng ka karolo ya ka ntle ya ntlo? Go sa šetšwe gore o dula ka ntlong e kgolo kudu goba e itekanetšego, lenaneo la go hlwekiša le go hlokomela karolo ya ka ntle ya ntlo le a nyakega. Ka mohlala, kgoro e lego legoreng la ntlo e ka tšwa sekurufu se tee. O a tseba gore kgoro e tla bogega gampe ge e tlogelwa e sa lokišwa go fihlela e wela fase. Go ka bolelwa se se swanago ka ditlakala tšeo di tlogelwago gore di kgobelane mo kgorong goba mo tsejaneng ya maoto yeo e lego kgaufsi. Le gona, ka dinako tše dingwe ditšhitswana, ditlabakelo tša go lokiša le dilo tše dingwe di tlogelwa gore di kgobelane ka bošaedi ka ntle, gomme tše di ka fetoga botšhabelo bja diji.

Malapa a mangwe a ile a phetha ka gore a tla fsiela le go hlwekiša dikarolo tše dingwe tšeo di dikologilego ntlo ya ona, go akaretša ditsejana tša maoto gaešita le mokgotha wo o lego ka pele ga ntlo, ba dira se gatee ka letšatši goba ka beke ge e ba go nyakega. Ke therešo gore mafelong a mangwe mmušo o na le tshepedišo e botse kudu ya go hlwekiša ditikologo, eupša mafelong a mangwe ga go na lenaneo le bjalo la mmasepala. Ga go pelaelo gore ditikologo tšeo re dulago go tšona di tla bogega gakaone kudu le go ba tšeo di šireletšegilego kudu ka tša maphelo ge e ba ka moka re phetha karolo ya rena ya go di boloka di hlwekile.

Malapa a mangwe ga se feela gore a na le lenaneo le le akaretšago mešomo yeo go boletšwego ka yona ka mo godimo eupša gape a le ngwala fase le go le bea moo lapa le ka le bonago le go le latela. Se se ka tšweletša mafelelo a mabotse kudu. Go ba gona, ga se ra lokeletša dilo ka moka tše o swanetšego go di tseba mabapi le go hlwekiša. Ka mohlala, o swanetše go dira phetho mabapi le didirišwa tša go hlwekiša tšeo di swanelegago tikologong ya geno gotee le ditlabakelo tšeo o ka kgonago go di lefelela.

Ditšhišinyo tše tše kopana ka ntle le pelaelo di tla dira gore lapa le lemoge go nyakega ga go boloka legae le tikologo di hlwekile. Gopola gore go boloka legae le tikologo ya lona di hlwekile go ithekgile ka boemo bja gago bja kgopolo e sego ka boemo bja gago bja tša ditšhelete.

[Lepokisi/Diswantšho go letlakala 28, 29]

Lenaneo le Šomago la go Hlwekiša Legae

Diriša sekgoba se se se nago selo bakeng sa go lokeletša dintlha tša gago lelokelelong

Ntlha ya bohlokwa: Go tswaka dikhemikhale tša go hlwekiša go ka ba kotsi kudu, kudu-kudu go tswaka bleach le ammonia

✔ Letšatši le Letšatši

❏ Phapoši ya go robala: Alola malao gomme o bee dilo ka lenaneo

❏ Khitšhi: Hlatswa dibjana le sinki. Boloka diraka le ditafola di hlwekile. Fsiela lebato goba o le korope ge e ba go nyakega

❏ Ntlwana ya go hlapela le ya boithomelo: Hlatswa sinki le pitšana. Bea dilo ka lenaneo

❏ Phapoši ya bodulo le diphapoši tše dingwe: Bea dilo ka lenaneo. Hlwekiša fenitšhara. Fsiela lebato, le korope goba o le fsiele ka motšhene wa go fsiela lebato ge e ba go nyakega

❏ Ntlo ka moka: Lahla ditlakala ka tshwanelo

✔ Beke le Beke

❏ Phapoši ya go robala: Ala dilakane tše di hlwekilego. Fsiela lebato, le korope goba o le fsiele ka motšhene wa go fsiela lebato ge e ba go nyakega. Phumola fenitšhara

❏ Khitšhi: Hlatswa setofo, didirišwa tša ka khitšhing le sinki. Koropa lebato

❏ Ntlwana ya go hlapela le ya boithomelo: Hlatswa leboto la ntlwana ya go hlapela le dilo ka moka tšeo di lego ka go yona. Hlwekiša pitšana, raka le dilo tše dingwe ka sebolaya-ditwatši. Tsentšha ditoulo tše di hlwekilego. Fsiela lebato goba o le korope

✔ Kgwedi le Kgwedi

❏ Ntlwana ya go hlapela le ya boithomelo: Hlatswa maboto ka moka gabotse

❏ Ntlo ka moka: Hlatswa dikosene tša mabati. Hlwekiša disofa le ditulo ka motšhene wa go fsiela goba o di phumole gabotse

❏ Serapa, lebala, karatšhe: Fsiela gomme o hlwekiše ge e ba go nyakega. Phema go kgobelana ga ditlakala goba dilo tše di sa nyakegego

✔ Dikgweding tše Dingwe le tše Dingwe tše Tshelelago

❏ Phapoši ya go robala: Hlatswa dilakane go ya ka ditaelo tša batšweletši

❏ Khitšhi: Ntšha dilo ka moka ka setšidifatšing gomme o se hlwekiše gabotse

❏ Ntlwana ya go hlapela le ya boithomelo: Ntšha dilo ka moka ka rakeng le ka dilaiking. Lahla dilo ka moka tše di sa nyakegego goba tšeo di feletšwego ke nako

❏ Ntlo ka moka: Hlwekiša mabone, difoka-moya le dikhurumelo tša mabone. Hlwekiša mejako. Hlwekiša mafasetere le diforeimi tša mafasetere

✔ Ngwaga le Ngwaga

❏ Phapoši ya go robala: Ntšha dilo ka moka ka oteropong gomme o e hlwekiše ka mo go tseneletšego. Lahla dilo tšeo di sa nyakegego. Hlatswa dikobo. Fsiela dimaterase ka motšhene wa go fsiela goba o di thinthe gabotse. Hlatswa mesamelo go ya ka ditaelo tša batšweletši

❏ Khitšhi: Ntšha dilo ka moka ka dirakeng le ka dilaiking gomme o hlwekiše ka mo go tseneletšego. Lahla dilo tše di sa nyakegego. Šuthiša didirišwa bakeng sa gore o kgone go hlwekiša bokagodimo bja raka goba lebato

❏ Ntlo ka moka: Hlatswa maboto ka moka. Hlwekiša disofa le ditulo le digareteine go ya ka ditaelo tša batšweletši

❏ Karatšhe goba lefelo la bobolokelo: Fsiela gabotse. Bea dilo tša gago ka thulaganyo goba o lahle tše di sa nyakegego

[Diswantšho go letlakala 30]

“Selo se sengwe le se sengwe se swanetše go ba le lefelo la sona”

[Diswantšho go letlakala 30]

E ka ba mo go holago go lahla dilo tšeo di se sa hlwago di šomišwa