Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Thušo Bakeng sa Bafsa ba Lehono

Thušo Bakeng sa Bafsa ba Lehono

Thušo Bakeng sa Bafsa ba Lehono

BAFSA lehono ba golela lefaseng leo ka dinako tše dingwe le ka bonagalago le boifiša. Ba bangwe ba fetšwa matla ke go bona batswadi ba bona ba arogana goba ba hlalana. Bafsa ba bangwe ba bona bao ba tsenago sekolo le bona ba ineela dikotsing tša diokobatši le bosenyi. Ba bangwe ba lebeletšana le kgateletšo ya dithaka, bobedi tša bašemane le tša basetsana, ya gore ba be le dikopano tša botona le botshadi. Le gona, mo e ka bago bafsa bohle ba lego mahlalagading ba ba le dinako tšeo ka tšona ba tshwenywago ke go ikwa ba sa kwešišwe, ba lewa ke bodutu e bile ba gateletšegile.

Ke’ng seo bafsa ba se nyakago bakeng sa go lebeletšana ka katlego le mathata ao ba thulanago le ona? Dr. Robert Shaw o ngwala gore: “Bana ba hloka mothopo o tsepamego wa ditekanyetšo tša boitshwaro, selo se se tsepamego seo se ba thušago go kgetha bagwera ba babotse, go dira diphetho tše di swanetšego le go šokela batho ba bangwe.” Beibele ke mothopo wo o di phalago tšohle o tsepamego wa ditekanyetšo, ka gobane e na le dikgopolo tša Mmopi. Ke mang yo a ka tsebago go feta Jehofa Modimo ka seo re se nyakago bakeng sa go lebeletšana ka katlego le dinako tše thata tšeo re phelago go tšona?

Tlhahlo ya Kgonthe le Yeo e Holago

Melao ya motheo ya Beibele ke ya kgonthe e bile e a hola. E bohlokwa kudu go batswadi le go batho ba bangwe ba bagolo bao ba nyakago go thuša bafsa gore ba gole gabotse.

Ka mohlala, Beibele e tloga e dumela gore ‘bošilo bo gwerana le pelo ya mošemanyana’ goba go etša kamoo Today’s English Version e beago taba ka gona, “bana ka tlwaelo ba dira dilo tša bošilo, ba a šaetša.” (Diema 22:15) Bafsa ba bangwe ba lego mahlalagading ba bonala ba feta nywaga ya bona, eupša e sa dutše e le bafsa ba se nago phihlelo. Ka baka leo, ba hlaselwa ke go ikwa ba sa šireletšega, dikganyogo le maikwelo a go tshwenyega, dilo tšeo ka moka e lego karolo ya go gola. (2 Timotheo 2:22) Bafsa ba ba ka thušwa bjang?

Beibele e kgothaletša gore go dule go na le poledišano magareng ga bana le batswadi. E kgothaletša batswadi ka gore: “O bolêlê ôna [ditekanyetšo tša Modimo] Ò dutše ngwakong wa xaxo, le xe O le tseleng, xe O y’o rôbala le xe O tsoxa.” (Doiteronomio 6:6, 7) Poledišano e bjalo e hola gabedi. Sa pele, e ruta ngwana ditsela tša Modimo. (Jesaya 48:17, 18) Sa bobedi, e dira gore batswadi le bana ba dule ba boledišana. Se se bohlokwa kudu ge bana ba feta nywageng ya mahlalagading, e lego nakong yeo ka yona ba ka bago le dihlong le go ba bodutung.

Ke therešo gore bontši bja bafsa bao ba lego mahlalagading ba swarwa ke bodutu kgafetša-kgafetša. Lega go le bjalo, ba bangwe ba lewa ke bodutu ka nako e telele. Puku e nngwe e bolelago ka mahlalagadi e re: “Bana ba bolela gore ba thatafalelwa ke go ba le bagwera sekolong, ga go motho yo ba ka bolelago le yena, ba lewa ke bodutu, ba thatafalelwa ke go dira gore bana ba bangwe ba ba rate le gore ba bona go se motho yo ba ka yago go yena ge ba nyaka thušo.” *

Batswadi gotee le batho ba bagolo bao ba kgomegilego ka bafsa ba lego mahlalagading, ba ka ba bontšha gore ba a ba kgahlegela gomme ba ba thuša go lebeletšana ka katlego le mathata a bona. Ka tsela efe? Mongwadi-mogolo wa makasine wa bafsa ba lego mahlalagading o ngwala gore: “Tsela e nnoši fela ya go tseba gore bafsa ba lego mahlalagading ba nagana eng ke ka go ba botšiša.” Go molaleng gore seo se nyaka nako le pelo-telele go thuša bafsa go bolela seo se ba tshwenyago. Eupša go dira bjalo go swanelwa ke boiteko.—Diema 20:5.

Bohlokwa bja go Bea Meedi e Nago le Teka-tekano

Go okeletšeng tabeng ya poledišano, bafsa ba nyaka e bile ba hloka meedi e nago le teka-tekano go tšwa dipelong tša bona. Beibele e bontšha gore “mošemana-moipuši o leša mm’axwe dihlong.” (Diema 29:15) Ditsebi di dumela gore go se be gona ga meedi e kwagalago gabotse ke gona go bakelago bafsa gore ba tšwe tseleng. Shaw yo a tsopotšwego pejana o re: “Ge e ba ngwana a dula a itaola gomme le ka mohla a sa kwe ‘aowa’ goba a sa e tsebe, le ka mohla ga a hwetše sebaka sa go ithuta gore batho ba bangwe le bona ba na le bophelo bja bona, maikwelo, dinyakwa gotee le dilo tšeo ba di ratago le tšeo ba sa di ratego. Ntle le maikwelo a kwelobohloko a hlagoletšwego gabotse, ngwana a ka se kgone go bontšha lerato.”

Dr. Stanton Samenow, yo ka nywaga e mentši a šomilego ka bafsa bao ka mehla ba tsenago mathateng, le yena o bolela se se swanago. O ngwala gore: “Batswadi ba bangwe ba dumela gore bana ba swanetše go itaola. Ka baka la go se tsebe, ba nagana gore go bea meedi goba melao e tla ba go imetša bana ba bona ka mo go sa nyakegago gomme gwa ba thibela go thabela bjana bja bona. Eupša go palelwa ga bona ke go bea meedi go ka feleletša ka ditla-morago tše di nyamišago. Batswadi ba ga ba lemoge gore mošemane goba mosetsana yo a laiwago ka sewelo, a ka palelwa ke go itaya.”

Na se se bolela gore batswadi ba swanetše go fo tiiša letsogo? Ga go bjalo le gatee. Go bea meedi ke tsela e nngwe ya go godiša bana ka katlego. Ge e ba go dirwa ka tsela e feteletšego, go bewa ga melao e thata go ka dira gore go se be le lethabo ka lapeng. Beibele e re: “Lena Bô-tata-xo-bana! Le se kê la befediša bana ba lena, xore ba se tširoxê.”—Ba-Kolose 3:21; Ba-Efeso 6:4.

Ka gona, batswadi ba swanetše gore nako le nako ba hlahlobe ditsela tša bona tša go laya le go kgalemela, kudu-kudu ge bana ba bona ba gola gomme ba thoma go bontšha maswao a gore ba a gola. Mohlomongwe melao e mengwe goba dithibelo tše dingwe di ka fokotšwa goba tša fetošwa ka go dumelelana le maemo a ngwana a go kgona go dira dilo ka tsela e bontšhago gore o na le boikarabelo.—Ba-Filipi 4:5, bapiša le NW.

Go Bopa Tlemagano

Go etša ge go bontšhitšwe sehlogong sa rena se se fetilego, Beibele e ile ya bolela e sa le pele gore pele ga ge Modimo a gata mogato wa go fediša bobe lefaseng, go be go tla ba le “mabaka a mathata” lefaseng. Go na le bohlatse bja go bontšha gore re phela lebakeng lona leo la bofelo—e lego “mehleng ya bofêlô” bja tshepedišo ye ya dilo yeo e sa tsebego Modimo. Go etša batho ba bagolo, bafsa ba swanetše go katana bophelong lefaseng leo le nago le batho ba “xo ithata, . . . ba-hlala-leratô . . . [le] ba ba sa tsebexo xo ithswara.”—2 Timotheo 3:1-5. *

Batswadi bao ba naganago gore ga ba sa tseba selo ka ga morwa goba morwedi wa bona wa nywageng ya mahlalagadi, ba ka gata megato ya go lokiša seo ka go boledišana le yena ganyenyane-ganyenyane. Se se thabišago ke gore batswadi ba bantši ba leka ka matla go tutuetša bana ba bona gabotse le go ba le bona e le ka kgonthe maphelong a bona.

Beibele ke ya bohlokwa kudu tabeng ye. E thušitše batswadi ba bantši go kgatha tema ya bona gomme e thušitše le bafsa go phema dikotsi. (Doiteronomio 6:6-9; Psalme 119:9) Ka ge Beibele e e-tšwa go Mmopi, Jehofa Modimo, re ka kgonthišega gore e na le thušo e kaone kudu go bafsa ba lehono. *

[Mengwalo ya ka tlase]

^ ser. 8 Yona puku yeo e bontšha gore bafsa ba lego mahlalagading ba lewago ke bodutu ka lebaka le letelele ga ba swane le bao ba lewago ke bodutu ka dinako tše dingwe, ka gobane bona gantši ba ikwa eka ba phela lefaseng la bona ba le tee ka nako e telele kudu. Mofsa yoo “o nagana gore go dula a se na bagwera ke selo sa sa ruri le seo se sa laolegego gomme ga go seo se ka dirwago ka baka la mafokodi a gagwe” le gore “boemo bo ka se kgone go fetoga goba bo ka se fetoge le gatee.”

^ ser. 16 Bona kgaolo 11 ya puku ya Tsebo e Išago Bophelong bjo bo sa Felego, e gatišitšwego ke Dihlatse tša Jehofa.

^ ser. 18 Dihlatse tša Jehofa di lemogile gore puku yeo e theilwego Beibeleng e rego, Dipotšišo tša Bafsa le Dikarabo tše Šomago e thuša kudu. E nngwe le e nngwe ya dikgaolo tša yona tše 39 e ahla-ahla potšišo yeo e šišinyago kgopolo. Tše dingwe tša dihlogo tšeo ke tše rego: “Nka ba le Bagwera ba Kgonthe Bjang?” “Nka Lebeletšana Bjang le Kgateletšo ya Dithaka?” “Nka Fediša Bjang go Lewa Ga-ka ke Bodutu?” “Na ke Loketše go Beana Mabaka?” “Ke ka Baka La’ng ke Swanetše go Gana Dihlare-tagi?” “Go Thwe’ng ka Kopano ya Botona le Botshadi Pele ga Lenyalo?”

[Seswantšho go letlakala 10]

Boledišana ka seo se go tshwenyago le motho yo mogolo yo a ka kgonago go go thuša