Bothata bja go Hlaela ga Dintlo bo Bakwa Ke’ng?

BAPALA

Bothata bja go Hlaela ga Dintlo bo Bakwa Ke’ng?

JOSEPHINE wa nywaga e 36 o dula le barwa ba gagwe ba bararo bao ba nago le nywaga ya magareng ga e 6 le e 11, gomme ba dula kgaufsi le toropo e kgolo ya Afrika. O fepa lapa la gagwe ka go topa diswaro tša polasitiki tše se nago selo ke moka a di rekiša lefelong la go dira dipolasitiki lefsa le le lego kgaufsi le moo ba dulago gona. O hwetša diranta tša ka fase ga tše 12 ka letšatši ka go dira mošomo wo o lapišago kudu. Tšhelete yeo ke e nyenyane kudu bakeng motho yo a dulago toropong yeo gore a ka fepa lapa la gagwe goba a lefelela dithuto tša bana sekolong.

Ge letšatši le sobela, o boela lefelong leo a gapeletšegago go dula go lona. Maboto a ntlo ya gagwe a agilwe ka ditena tša leraga le ka letsopa leo le tsentšhitšwego dithupa tše sesane. E ruletšwe ka masenke a rusitšego ao a sa kokotelwago, ka polasetiki le ka dipapetlana tše sesane tša tšhipi. Ka godimo ga marulelo go beilwe mafsika, dikota le ditšhipi bakeng sa go a thekga gore a se fefolwe ke diphefo tše matla. Mojako le lefasetere la ntlo ya gagwe di dirilwe ka mekotla e kgeigilego, gomme seo se dira gore ba hlaselwe gabonolo ke dipula, diphefo le mahodu.

Lega go le bjalo, gaešita le yona ntlo ye ya boemo bja fase ge e le gabotse ga se ya gagwe. Josephine le bana ba gagwe ba dula ba tšhogile gore ba tla tlošwa moo. Lefelo leo ntlo ya bona ya boemo bja fase e agilwego go lona le tlo dirišetšwa go katološa tsela e lego kgaufsi le moo. Go a nyamiša go tseba gore maemo a swanago le a a gona dinageng tše dintši lefaseng ka bophara.

Legae le Kotsi le Leo le Bakago Malwetši

Robin Shell, yo e lego molaodi-mogolo wa lenaneo la ditšhaba-tšhaba la go thuša batho go aga dintlo o re: “Bana ba hlabja ke dihlong ka baka la go dula dintlong tša maemo a sa kgahlišego, . . . lapa le dula le babja, gomme . . . ga le tsebe gore ba-mmušo goba mong wa lefelo leo o tla tla neng ke moka a hlahlamolla [ntlo ya bona].”

Go phela maemong a bjalo go dira gore batswadi ba dule ba tshwenyegile ka boemo bja bana ba bona bja tša maphelo le ka tšhireletšego ya bona. Go e na le gore ba šomele go kaonefatša boemo, gantši ba fetša nako ya bona e ntši gotee le matla a bona ba katanela go hlokomela bana ba bona ka dilo tša bohlokwa tše swanago le dijo, boiketlo le bodulo.

Motho yo mongwe a ka no phetha ka gore batho ba diilago ba ka lokiša boemo bja bona ge e ba ba dira maiteko. Eupša go fo botša batho gore ba dire se sengwe go kaonefatša boemo bja bona ga go thuše ka selo. Go na le mabaka a mantši ao a akaretšwago tabeng ya go hlaelela ga dintlo ao batho ba sa kgonego go dira selo ka ona. Banyakišiši ba bolela gore bothata bjo bo bakwa ke go ata ga thari, go hudugela ga batho ditoropong, dikotsi tša tlhago, khuduego ya tša dipolitiki le tlala e dulago e le gona. Dilo tše tše hlano di tloga di gateletša batho ba diilago, bjalo ka menwana e mehlano ya seatla se se hunnwego.

Mathata a go Ata ga Thari

Ka kakaretšo go akanyetšwa gore ngwaga le ngwaga batho ba bangwe ba dimilione tše 68 go fihla go tše 80 lefaseng ka bophara ba swanetše go agelwa dintlo. Go ya ka United Nations Population Fund, palo ya badudi ba lefase e fetile dimilione tše dikete tše 6,1 ka ngwaga wa 2001 gomme go letetšwe gore e fihle go dimilione tše dikete tše 7,9 go ya go 10,9 ka ngwaga wa 2050. Taba e tshwenyago kudu ke ya gore 98% ya koketšego yeo e tla bago gona nywageng e 20 e latelago go letetšwe gore e direge dinageng tše hlabologago. Dipalo-palo tše ka botšona di bontšha bothata bjo bogolo bjo bo lego gona tabeng ya dintlo. Lega go le bjalo, bothata bjo bo thathafatšwa kudu ke taba ya gore mafelo ao a bago le badudi ba bantši kudu dinageng tše dintši, ke ditoropo tšeo di šetšego di e-na le badudi ba bantši go feta tekano.

Go Ata ga Batho ba Hudugelago Ditoropong

Ditoropo tše dikgolo tše bjalo ka New York, London le Tokyo, gantši di lebelelwa e le maswao a bohlokwa kudu a gore naga e a gola ka tša ditšhelete. Ka baka leo, ngwaga le ngwaga batho ba dikete-kete ba ba tšwago magaeng ba hudugela ka bontši mafelong ao go thwego ke mafulo a matala a ditoropong ka morero wa go tsoma thuto le mošomo.

Ka mohlala, kua China boemo bja tša ditšhelete bo gola ka lebelo. Ka baka leo, pego e nngwe ya ditaba e akanyetša gore nywaga-someng e mmalwa e tlago go tlo nyakega dintlo tše dingwe tša go feta dimilione tše 200 ditoropong tše dikgolo feela. Palo yeo e nyakile e lekana gabedi le palo-moka ya dintlo tšeo di lego gona United States ka moka. Ke lenaneo lefe la go aga dintlo leo le ka kgonago go dira modiro o mokaaka?

Go ya ka World Bank, “ngwaga le ngwaga malapa a ka bago dimilione tše 12 go ya go tše 15 a hudugela ditoropong dinageng tše di hlabologago, gomme seo se dira gore go nyakege dintlo tše lekanago palo ya malapa ao.” Ka ge go se na dintlo tše di lekanego tšeo batho ba ka kgonago go di reka, badiidi ba ba dulago ditoropong ba gapeletšega gore ba dule le ge e ka ba kae moo ba ka hwetšago madulo gona, mafelong ao gantši batho ba sa ratego go dula go ona.

Mathata ao a Bakwago ke Dikotsi tša Tlhago le tša Dipolitiki

Bodiidi bo dirile gore batho ba bantši ba gapeletšege go dula mafelong ao a hlaselwago gabonolo ke mafula, go elela ga maraga le ditšhišinyego tša lefase. Ka mohlala, go akanyetšwa gore kua Caracas, Venezuela, batho ba go feta seripa sa milione “ba dula mekhukhung yeo e agilwego mebotong yeo go yona mmu le mafsika a dulago a kgerega.” Mohlomongwe o ka gopola kotsi ye e ilego ya direga feketoring ya kua Bhopal, India, ka 1984, moo go ilego gwa hwa batho ba go feta dikete tše pedi gomme gwa gobala ba bantši. Ke ka baka la’ng go ile gwa hwa batho ba bantši gakaaka? Ge e le gabotse, ke ka baka la gore lefelo la mekhukhu leo le bego le le kgaufsi le feketori yeo, le be le nabile le bile le fihlile kgaufsi le yona ka dimithara tše 5.

Mathata a tša dipolitiki a bjalo ka dintwa tša selegae, le ona a bakile mathata a mantši a go hlaela ga dintlo. Pego e nngwe yeo e gatišitšwego ke sehlopha sa ditshwanelo tša batho ka 2002 e bontšhitše gore magareng ga 1984 le 1999, batho ba ka bago dimilione tše 1,5 ba ka no ba ba ile ba gapeletšega gore ba tloge magaeng a bona kua karolong ya ka borwa-bohlabela bja Turkey nakong ya ntwa ya selegae. Bontši bja batho ba ba magaeng ba ile ba gapeletšega go dula le ge e ka ba kae moo ba ka hwetšago bodulo gona. Le gona gantši ba pitlagana le ba meloko le baagišani ba bona ka mekutwaneng, mafelong a bodulo ao a hirišwago, meagong ya dipolasa goba mafelong ao go agwago go ona. Go thwe malapa a mangwe a be a dula ka dintlong tša dipere gomme phapošing e tee go dula batho ba 13 goba go feta moo, ba diriša ntlwana ya boithomelo e dirišwago ke batho bohle le pompi e tee ya meetse e lego ka jarateng. Yo mongwe wa bafaladi o itše: “Ga re nyake go phela ka tsela ye. Re dula lefelong la diphoofolo.”

Go se be le Tšwelopele ga tša Ditšhelete

Ka gona, go na le tswalano e kgolo magareng ga tlhaelelo ya dintlo le boemo bja tša ditšhelete bja badiidi. Go ya ka pego ya World Bank yeo go boletšwego ka yona pejana, ka ngwaga wa 1988 feela, batho ba dimilione tše 330 bao ba dulago ditoropong tša dinageng tše di hlabologilego go be go thwe ba a diila, e lego boemo bjoo go bego go sa lebelelwa gore bo tla fetoga nywageng e latelago. Ge batho ba diila moo ba sa kgonego le go reka dilo tše di tlwaelegilego tše bjalo ka dijo le diaparo, ba ka kgona bjang go hira lefelo la bodulo goba go ikagela ntlo ya boemo bjo bo kgotsofatšago?

Ditefo tše phagamego le theko e phagamego ya dilo di dira gore malapa a mantši a se kgone go lefa ditšhelete tšeo a di adimago dipankeng, gomme go phagama ga ditefo tša mohlagase, meetse le dilo tše dingwe, go dira gore batho ba thatafalelwe ke go tšwela pele. Palo ya batho ba sa šomego e phagame ka 20% dinageng tše dingwe, gomme se se dira gore go be thata kudu go hwetša dilo tša go iphediša.

Maemo a gotee le a mangwe a gapeleditše batho ba dimilione tše makgolo go dikologa lefase gore ba dule dintlong tša maemo a sa kgahlišego. Batho ba dula ka gare ga dipese tša kgale, ka gare ga dilo tša go romela dithoto le ka gare ga mapokisi. Ba dula ka fase ga manamelo, ka mekutwaneng ya dipolasitiki le ka mašaleding a mapolanka. Mafelo ao e kilego ya ba a difeketori le ona a fetogile mafelo a bodulo go batho ba bangwe.

Ke’ng Seo se Dirwago go Rarolla Bothata bjo?

Batho ba bantši, mekgatlo le mebušo yeo e tshwenyegago ka taba ye, ba šetše ba dirile boiteko bjo bogolo bja go rarolla bothata bjo. Kua Japane, go hlomilwe dikonteraka tše mmalwa bakeng sa go thuša go aga dintlo tšeo batho ba ka kgonago go di reka. Lenaneo la go aga dintlo leo le thomilwego Afrika Borwa ka 1994 le dirile gore go agwe dintlo tša diphapoši tše nne tšeo di fetago milione. Kua Kenya, maikemišetšo a go dirišwa ga thulaganyo ya go aga dintlo, ke gore go agwe dintlo tše 150 000 ditoropong gomme go agwe tša go feta palo yeo gabedi ngwaga le ngwaga magaeng, eupša bothata ke mošomo o montši wo o swanetšego go dirwa woo o e thibelago gore e tšwele pele. Dinaga tše dingwe tše bjalo ka Madagascar, di ikemišeditše go thoma ditsela tša go aga tšeo di tla dirago gore go agwe dintlo tše di sa bitšego kudu.

Mekgatlo ya ditšhaba-tšhaba e bjalo ka UN-HABITAT, e hlometšwe go bontšha boikemišetšo bja lefase bja go “thibela le go fokotša mathata ao a bakwago ke go ata ga batho ditoropong.” Mekgatlo yeo e sa dirego ditseno le mekgatlo yeo e sego ya mmušo le yona e leka go thuša. Mokgatlo o mongwe o sa dirego ditseno o thušitše malapa a ka godimo ga 150 000 dinageng tše dintši gore a kaonefatše dintlo tša ona tša boemo bjo bo sa kgahlišego. Mokgatlo wo o akanyetša gore ka ngwaga wa 2005 o tla ba o setše o thušitše batho ba milione go ba le dintlo tša maemo a mabotse, tšeo di nago le seriti tšeo batho ba ka kgonago go di reka.

Bontši bja mekgatlo ye bo dirile tsebišo e šomago le e hwetšagalago gabonolo e ka thušago batho ba dulago dintlong tša maemo a sa kgahlišego gore ba kgone go lebeletšana le maemo a bona goba ba a kaonefatše. Ka gona, ge e ba o nyaka thušo, o ka diriša dithulaganyo tše. E bile go na le dilo tše dintši tša motheo tšeo o ka di dirago go itšwela mohola.—Bona lepokisi le le rego “Ntlo ya Gago le Boemo bja Gago bja tša Maphelo,” go letlakala 24.

Go sa šetšwe gore na o ka kgona go kaonefatša boemo bja gago goba aowa, ga go na kholofelo ya gore motho le ge e le ofe goba mekgatlo le ge e le efe ya batho e ka rarolla mathata ao a hlasetšego lefase. Batho, mekgatlo le mebušo lefaseng ka bophara ba hwetša go le thata le go feta go lebeletšana le bothata bjo bo atago bja tša ditšhelete le bja go hlakodiša batho bjoo bo nyakago tlhokomelo ya ka pela. Ngwaga le ngwaga, bana ba dimilione ba belegelwa maemong a tšwelago pele a mpefala a bodiidi. Na go na le kholofelo le ge e le efe ya gore bothata bjo bo tla rarollelwa sa ruri?

[Lepokisi go letlakala 24]

NTLO YA GAGO LE BOEMO BJA GAGO BJA TŠA MAPHELO

Go ya ka World Health Organization, ka kakaretšo ntlo e swanetše go ba le bonyenyane dilo tše di latelago bakeng sa gore e se lwatše batho ba dulago ka go yona:

▪ Marulelo a swanetšego bakeng sa go thibela pula

▪ Maboto le mejako e tiilego bakeng sa go šireletšega diphefong le dipuleng le go thibela diphoofolo gore di se šwahlele

▪ Dinete mafasetereng le mejakong bakeng sa go thibela dikhunkhwane, kudu-kudu menang

▪ Dithibela letšatši tšeo di ageleditšwego go dikologa ntlo e le gore di šireletše maboto gore a se fišwe ke letšatši ge go fiša tšhiri-tšhiri

[Lepokisi/Diswantšho go letlakala 25]

Dintlo Tša Bogologolo Tša Se-afrika

Ka nywaga e mentši dintlo tša ma-Afrika di be di katogane gomme di phatlaletše le naga. Di be di agwa ka go se swane. Ditšhaba tše dingwe, tše bjalo ka ma-Kikuyu le ma-Luo tša kua Kenya, di be di rata dintlo tša sebopego sa ntikodiko tša marulelo a bjang tša seka-khutlo-tharo. Ditšhaba tše dingwe tše bjalo ka ba-Masai kua Kenya le Tanzania, di be di aga dintlo tša sebopego sa seka-khutlo-nne. Dintlo tša ditikologong tšeo di bapilego le lebopo kua Afrika Bohlabela di be di e-na le marulelo a bjang a kgomago fase a sebopego sa thotobolo.

Ka ge bontši bja dilo tšeo ba bego ba di diriša bakeng sa go aga dintlo tše bjalo di be di hwetšagala gabonolo, go aga ntlo e be e se bothata gakaalo. Leraga le be le dirwa ka go fo tswaka mmu le meetse. Dikota, bjang, mahlaka le matlakala a mohlare wa bamboo di be di hwetšagala gabonolo dithokgweng tša kgaufsi. Ka gona, lapa le be le ka kgona go ikagela ntlo go sa šetšwe gore le be le diila goba le humile gakaakaang.

Gona ke therešo gore dintlo tša mohuta woo di be di na le mathata a tšona. Ka ge dintlo tše dintši di be di ruletšwe ka dilo tšeo di fsago, di be di ka fsa gabonolo. E bile lehodu le be le ka kgona go tsena gabonolo ka ntlong ka go fo bula lešoba lebotong leo le agilwego ka leraga. Ka gona, ga go makatše ge dinageng tše dintši lehono, dintlo tša bogologolo tša se-Afrika di hwelela ganyenyane-ganyenyane gomme di tšeelwa legato ke dintlo tše tiilego.

[Methopo]

Mothopo wa Tsebišo: African Traditional Architecture

Huts: Courtesy Bomas of Kenya Ltd - A Cultural, Conference, and Entertainment Center

[Seswantšho go letlakala 22]

YUROPA

[Mothopo]

[Seswantšho go letlakala 23]

AFRIKA

[Seswantšho go letlakala 23]

AMERIKA BORWA

[Seswantšho go letlakala 24]

AMERIKA BORWA

[Seswantšho go letlakala 24]

ASIA

[Mothopo wa Seswantšho go letlakala 23]

[Mothopo wa Seswantšho go letlakala 24]

PHAFOGA!