Kamoo o ka Dirago ka Gona Gore o se ke wa Lahlegelwa ke Mošomo

“A fa o šetše o bone monna yoo e lego wa mafolofolo medirong ya gagwe? Yena o tlo bewa pele ga dikgoši, gomme a ka se ke a ema le ba e lego batho fela.”—Diema 22:29, PK.

GO ETŠA ge temana ya Beibele ye e lego ka mo godimo e bontšha, bašomi ba mafolofolo gantši ba hlompšha kudu. Ke bokgoni le dika dife tšeo bathwadi ba di ratago go bašomi ba bona? George, molaodi wa lefapha la bašomi khamphaning yeo e nago le bašomi ba 700, o boditše Phafoga! gore: “Seo re se ratago kudu go mošomi ke bokgoni bja gagwe bja go šoma gabotse le go dirišana gabotse le batho ba bangwe.” Beibele e na le keletšo e šomago yeo e ka go thušago go kaonefatša bokgoni bjoo, gomme ka go rialo wa oketša kgonagalo ya gore o se ke wa lahlegelwa ke mošomo wa gago. Ela hloko mehlala e latelago.

Boledišana Gabotse le ba Bangwe

Mongwadi wa Beibele e lego Jakobo o bontšha gore mošomo wa motho yo a kgonago go boledišana gabotse le batho ba bangwe, o thoma pele a ahlamiša molomo wa gagwe. Jakobo o ngwadile gore motho o swanetše go ‘akgofiša go kwa, a diege go bolela.’ (Jakobo 1:19) Ke ka baka la’ng keletšo ye e le e botse? Salomo o ngwadile gore: “Mo-fetola-lentšu a sešo a kwišiša ó tlo dira tša bošilo tša mo iša dihlonyeng.” (Diema 18:13) Ka kgonthe, go theetša mothwadi wa gago le bašomi-gotee le wena ka kelohloko go ka thibela go se kwešišane gomme gwa dira gore o pheme go dira diphošo tša bošilo.

Tsela yeo o bolelago le ba bangwe ka yona ke ya bohlokwa. Ge e ba o bolela  ka tsela e kwagalago le ka segalo se kwagalago, batho ba tla kwešiša seo o se bolelago e bile ba tla se hlompha. Brian, moeletši wa tša mešomo yo go boletšwego ka yena sehlogong se se fetilego, o hlalosa gore, “o tla makatšwa ke go tseba gore batho ba bantši ba lahlegelwa ke mešomo, e sego ka baka la go hloka bokgoni bjo itšego, eupša ka gobane ba sa kgone go boledišana le batho gabotse.”

Dirišana Gabotse le ba Bangwe

Ka baka la nako yeo o e fetšago o e na le bašomi-gotee, ga go pelaelo gore o tla thoma go ba tseba gabotse. Ka baka leo, o ka ba wa lekega gore o ba sebe, o bolele ka diphošo tša bona le mafokodi a bona. Lega go le bjalo, keletšo ya Beibele ke gore o ‘phegelele go dula ka khutšo o šetša tša gago.’ (1 Ba-Thesalonika 4:11, bapiša le PK.) Ka go dira bjalo, o tla phema go tuma bjalo ka “sehwirihwiri.” (1 Petro 4:15) Ka godimo ga moo, o tla phema go baka dikgakgano tše di sa nyakegego magareng ga gago le bašomi-gotee le wena.

Ge o kgopelwa gore o dire modiro o itšego, gopola keletšo ya Jesu e bohlale e rego: “E a Xo xapeletšaxo xo sepela sekxala se tee, sepela naê O fetšê tše pedi.” (Mateo 5:41) Jesu o be a bolela ka bolaodi bja mmušo, eupša molao wo wa motheo o tloga o šoma le lefelong la mošomo. Ge e ba o tsebja o le motho yo mafolofolo—yo a sa dirego feela seo a se kgopetšwego—go ka direga gore o se lahlegelwe ke mošomo wa gago. Therešo ke gore, go na le dilo tšeo o ka di direlago mothwadi wa gago le tšeo o ka se mo direlego tšona. Jesu o ile a re motho o swanetše go ‘ntšhetša Kesara tše e lego tša Kesara le Modimo tše e lego tša Modimo.’ (Mateo 22:21) Ge e le gabotse, Jesu mo o be a bontšha gore bao ba lego maemong a bolaodi ga se ba swanela go dumelelwa go tsena-tsenana le ditaba tša bohlokwa, tše bjalo ka go rapela Modimo.

Botega

Nyakišišo yeo e dirilwego dikhamphaning tše fetago 1 400 e utolotše gore bathwadi ba bantši ba “tšea go botega e le seka seo se kgahlišago kudu bathong bao ba tsomago mošomo.” Go molaleng gore go botega go akaretša go se utswe tšhelete goba ditlabakelo tša mothwadi wa gago. Le gona go akaretša go se utswe nako. Nyakišišo yeo e dirilwego ke khamphani e nngwe ya go nyakela batho mošomo e utolotše gore ka kakaretšo mošomi o tee o utswa mo e ka bago diiri tše 4 le metsotso e 15 beke e nngwe le e nngwe. Gare ga dilo tše dingwe, bašomi ba ba go utswa nako ba be ba tlwaetše go fihla mošomong ka morago ga nako, ba sepela ka pela gomme ba tšea magang le bašomi ba bangwe ge ba le mošomong.

Beibele e eletša ka gore: “E a utswitšexo a se kê a hlwa a utswa; a a kxothalê a dirê tše botse ka diatla tša xaxwe.” (Ba-Efeso 4:28) Go oketša moo, Lentšu la Modimo le kgothaletša Bakriste go šoma ka thata, gaešita le ge balaodi ba sa ba bone. Moapostola Paulo o ngwadile gore: “Ba e lexo beng ba lena ka thokô ya mmele Le ba kweng, è se xo fo ba hlankêla mahlong ka mokxwa wa ba-kxahla-batho; ba hlankeleng ka pelo-thereši Lè boifa Modimo.” (Ba-Kolose 3:22) Ge e ba o tumile ka go šoma ka thata—gaešita le ge go se yo a go beilego leihlo—o mošomi yo a ka botwago.

E-ba le Pono e Leka-lekanego

Beibele e boletše e sa le pele ka mo go nepagetšego gore mehla ya rena e be e tla ba e hlobaetšago le yeo go lego thata go lebeletšana le yona. (2 Timotheo 3:1, bapiša le NW.) Boemo bjo bo ka baka mathata le khuduego ya dipolotiki le ya tša leago, e lego dilo tšeo di ka dirago gore mafelelong boemo bja tša ditšhelete e be bjo bo sa kgonthišegego. (Mateo 24:3-8) Ka baka leo, gaešita le ge o ka diriša ditšhišinyo tše di lego ka mo godimo, seo ga se bolele gore o ka se lahlegelwe ke mošomo.

Lega go le bjalo, go diriša melao ya motheo ya Beibele go ka go thuša go fokotša go tshwenyega moo go bakwago ke go se šome. Jesu o itše: “Byale, ešita le byang bya mohla o tee wa lehono, xe byôna Modimo a bo apeša ka mokxwa woo, a ka lesa bya’ng xo dirêla lena tše di fetišaxo? Lena ba-hlaya-tumêlo! Ké xôna lesang xo belaêla la re: Re tlo ja’ng? Re tlo nwa’ng? Re tlo apara’ng? . . . Xe e le Tataweno wa maxodimong ó tseba xobane le lena tšeo ka moka Le phela ka tšôna.”—Mateo 6:30-32.

Go etša batho ba dimilione go dikologa lefase, Ericka yo go boletšwego ka yena mathomong o bone gore mantšu a ke a therešo. Ge a hlalosa maikwelo a gagwe o re: “Ke o thabela kudu mošomo woo ke o dirago ga bjale. Eupša ke a tseba go tšwa go tšeo di ntiragaletšego gore maemo a ka fetoga. Lega go le bjalo, ka go diriša melao ya motheo ya Beibele le ka go bota Jehofa, ke ithutile kamoo nka fokotšago go tshwenyega ga-ka ge ke sa šome le kamoo nka kgotsofalelago mošomo woo ke o hwetšago.”

[Seswantšho go letlakala 10]

Go se theetše nakong ya ge go boledišanwa ka dilo tša mošomo go ka dira gore o lahlegelwe ke mošomo