Motho yo Mongwe le yo Mongwe o Nyaka Lefelo la Bodulo

“Motho yo mongwe le yo mongwe o na le tshwanelo ya go phela bophelo bjo bo kgotsofatšago, bjoo bo tla dirago gore yena le lapa la gagwe ba phele gabotse mmeleng, e bile o na le tshwanelo ya . . . go ba le lefelo la bodulo.”—Universal Declaration of Human Rights, Article 25.

BAŠOMI ba bantši ba dipolaseng bao ba dulago ba e-ya godimo le fase ba nyakana le mafelo a bodulo, ba ile ba hudugela ganyenyane-ganyenyane tikologong yeo bjale ba e bitšago legae la bona. Malapa a mantši kudu a dula dikharabaneng tšeo di lego lefelong leo le lego ka ntlenyana ga toropo leo le sa bitšego kudu ka rente leo le bitšwago parqueaderos. Ditirelo tša gona tše bohlokwa tše bjalo ka go lahlwa ga mantle, meetse a hlwekilego a dulago a le gona gotee le go thothwa ga ditlakala, ga di kgotsofatše le gatee. Mmegi yo mongwe wa ditaba o swantšha lefelo le le “lefelo la maemo a tlase [moo e lego gore bašomi ba dipolaseng] ba ka kgona go phela go lona.”

Nywageng e meraro ya go feta, ge ba mmušo ba be ba thoma go tswalela ditikologo tše itšego tša bodulo, malapa a mangwe a ile a rekiša dikharabane tša ona ke moka a hudugela ka dintlong, diphapošing le dikaratšheng tšeo le tšona di bego di šetše di tletše wa go falala tša mafelong a ka toropong. Ba bangwe ba ile ba fo rwala merwalo ya bona ba tsomana le lefelo leo ba ka boelago go lona ge ba e-tšwa mašemong ba feditše go buna—lefelo leo e ka bago legae la bona.

 Na o nagana ka naga e itšego e diilago? Ge e ba go bjalo, gona naganišiša gabotse. Lefelo le la bodulo la dikharabane le hwetšagala kgaufsi le toropo ya Mecca ka thoko ya borwa bja California, U.S.A. Le gona le bokgole bja lebaka la ka tlase ga iri ka bohlabela bja toropo e humilego ya Palm Springs. Gaešita le ge palo ya batho ba nago le dintlo kua United States e rotoga kudu, gomme batho ba gona ba hwetša mogolo o lekanego go ka ithekela ntlo, go akanyeditšwe gore malapa a ma-Amerika a fetago dimilione tše hlano a sa dula magaeng a sa kgotsofatšego.

Boemo bjo bo šiiša le go feta dinageng tšeo di sa dutšego di hlabologa. Go sa šetšwe maiteko a magolo ao a dirilwego ke mananeo a tša dipolitiki, a tša leago le a bodumedi, bothata bja go hloka madulo bo sa dutše bo tšwela pele ka tsela e šiišago.

Bothata bja Lefase ka Bophara

Go akanyetšwa gore palo ya batho ba bantši bao ba dulago mekhukhung e ka godimo ga dikete tše dimilione. Ditsebi tša kua Brazil tša go hudugela ga batho ditoropong, di tšhoga gore go se go ye kae mekhukhu e dulago e ata nageng yeo “e tla ata kudu gomme e be le batho ba bantši go feta ditoropo tšeo mekhukhu ye e hlomilwego go tšona.” Ditoropong tše dingwe tša Nigeria batho ba ka godimo ga 80 lekgolong ba dula mekhukhung le mekutanweng. Ka 2003 Mongwaledi-Pharephare wa UN e lego Kofi Annan o boletše gore, “Ge e ba go se na kgato e tšewago, palo ya batho ba dulago mekhukhung lefaseng ka bophara go akanyetšwa gore e tla feta dikete tše dimilione tše pedi nywageng e 30 e latelago.”

Lega go le bjalo, dipalo-palo tše di tšhošago go swana le tše, ga di hlalose gabotse gakaalo ditla-morago tše bohloko tšeo di tlaišago batho lefaseng ba dulago maemong a go se kgahliše. Go ya ka Ditšhaba tše Kopanego batho ba ka godimo ga 50% bao ba dulago dinageng tšeo di sa dutšego di hlabologa ga ba na ditirelo tša tshepedišo ya mantle le tša go thothwa ga ditlakala, 33% ya bona ga e kgone go hwetša meetse a hlwekilego, mola 35% ya bona e se na mafelo a swanetšego a bodulo gomme 20% ya bona e sa kgone go hwetša ditirelo tša sebjale-bjale tša kalafo. Batho ba bantši ba dulago dinageng tše hlabologilego ba ka se leke le gatee go dumelela diruiwa tša bona go dula maemong a bjalo.

Tshwanelo yeo Motho yo Mongwe le yo Mongwe Lefaseng a Nago le Yona

Gantši lefelo le swanetšego la go dula le tšewa e le selo sa bohlokwa bophelong bja motho. Universal Declaration of Human Rights, yeo e ilego ya dirišwa ke Ditšhaba tše Kopanego ka 1948, e ile ya bolela gore motho yo mongwe le yo mongwe o na le tshwanelo ya go phela bophelo bjo bo kgahlišago go akaretša le go ba le legae le le kgotsofatšago. Ruri motho yo mongwe le yo mongwe o swanetše go ba le legae la maemo a kgahlišago.

Morago bjale ka 1996, dinaga tše dintši di ile tša thoma go diriša seo ka morago se ilego sa tsebja e le Habitat Agenda ya Ditšhaba tše Kopanego. Tumelelano ye e bolela ka maikemišetšo a itšego a go thuša batho bohle gore ba be le dintlo tše di kgotsofatšago. Ka morago ga fao, ka January 1, 2002, mokgatlo wa Ditšhaba tše Kopanego o ile wa thekga maikemišetšo a ka go dira gore tumelelano ye e be ya semolao gomme e be lenaneo le le feletšego la Ditšhaba tše Kopanego.

Go a makatša gore ge dinaga tše dingwe tše di humilego di šetše di thomile go tsošološa dikgopelo tša go aga dikoloni ngweding le go nyakišiša ka polanete ya Mars, palo e golago ya batho ba diilago kudu dinageng tšona tšeo ga e kgone go hwetša lefelo le le swanetšego leo ba ka dulago go lona mo lefaseng. Bothata bja go se be le lefelo la go dula bo go kgoma bjang? Na go na le kholofelo le ge le efe ya gore ka letšatši le lengwe batho bohle ba tla ba le magae a bona ao a kgotsofatšago?

[Ntlhakgolo go letlakala 21]

Ge dinaga tše dingwe di sa nyakišiša ka go aga dikoloni ngweding, bontši bja badudi dinageng tšeo ga ba na mafelo a swanetšego a bodulo mo lefaseng

[Seswantšho go letlakala 20]

LAPA LA BAFALADI BA MA-ASIA

Toropong e nngwe, malapa a 3 500 a dula ka dintenteng gomme ga a na meetse le tshepedišo ya mantle

[Mothopo]

© Tim Dirven/Panos Pictures

[Seswantšho go letlakala 21]

AMERIKA LEBOA