Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Go Ikemišetša go sa Šetšwe Bogole

Go Ikemišetša go sa Šetšwe Bogole

Go Ikemišetša go sa Šetšwe Bogole

Bjalo ka ge go anega Kouamé NʹGuessan

Nna le mogwera wa-ka re ile ra katana le go kgorometša paesekele ya rena gore e phare morotoga o mongwe. E be e le ka November 2002 gomme ntwa ya selegae e be e tloga e befile kua Ivory Coast, Afrika. Ka gona tsejana ye yeo e hlagetšego e be e le kotsi. Kua pele e be e le lefelo le le latelago la madira la go phuruphutša. Ke ka baka la’ng ke be ke tšea leeto le leo le lego kotsi gakaaka nakong yona ye ya ntwa?

KE BELEGWE ka 1978 ke e-na le bolwetši bjo bo sa alafegego. Bo ile bja thoma ka go nthibanya ditsebe le ka go opa ga maoto mo go ngenago. Ge ke be ke gola, ba gešo ba be ba nnyatša, ba bolela gore ke na le ‘maoto a se nago mohola gotee le ditsebe tšeo di thibilwego ke ditšhila.’ Batho ba bagolo ba be ba ntšeela fase gomme bana bona ba be ba nkgoelela ba re ke segole e bile ke na le maoto a go robega.

Ke thomile sekolo ke na le nywaga e seswai gomme kapejana ke ile ka tlaišwa ke bo-mphenyašilo bao ke tsenago le bona sekolo gotee le barutiši. Gantši ke be ke nyaka gore lefase le eme ke fologe. Batho ba be ba nkwera ge ba lemoga gore ke tšhogile. Ke be ke e-tšwa ka gae feela ge ke e-ya sekolong.

Ke be ke fela ke ipotšiša gore, ‘ke ka baka la’ng bolwetši bjo bo kgethile nna?’ Mma o ile a mmpotša gore go be go na le motho yo a ntoilego. Ka dinako tše dingwe, ke be ke na le go bona ba bangwe bao ba nago le malwetši a swanago le bja-ka gomme ke ipotšiša gore, ‘Na le bona ba loilwe?’

Ka 1992, ditšu tša ka di ile tša thoma go opa o šoro. Ka morago ga gore bohloko bjoo bo kokobele, ke ile ka se kgone go otlolla matsogo a-ka. Ka morago ga nywaga e mebedi, leihlo la-ka la ka go le letshadi le ile la foufala. Batswadi ba-ka ba ile ba nkiša bathong ba bantši bao go thwego ke bafodiši eupša ba palelwa ke go mphodiša. Go phuhlama ga boemo bja-ka bja tša maphelo go ile gwa ntira gore ke tlogele sekolo.

Go Tsoma Dikarabo

Yo mongwe wa bao ke bego ke tsena sekolo le bona wa modumedi o ile a ntaletša gore ke ye kerekeng le yena. Ke godišeditšwe bodumeding bja bo-animist; lega go le bjalo, ke ile ka ba gona ditirelong tša kereke ka ngwaga feela. * Ga ka ithuta mo gontši ka Beibele fao, ka gona ke ile ka thoma go ipotšiša ge e-ba go na le se sekaone ka madumedi a rulagantšwego.

Dithuto tše dingwe tša kereke di ile tša ntšhoša, kudu-kudu ya dihele. Ke be ke sa nagane gore ke yo mobe kudu moo e lego gore ke be ke swanelwa ke tlhokofatšo ya ka mo go sa felego. Lega go le bjalo, ka nako e swanago, ke be ke sa dumele gore ke be ke lokile ka mo go lekanego gore nka phela ka mo go sa felego legodimong. Ke ile ka se sa hlwa ke kgahlegela bodumedi ka baka la go se hwetše dikarabo tše di kgotsofatšago tša dipotšišo tša-ka.

Ngwageng o latetšego ke ile ka laleletšwa go ba gona lenaneong la kalafo kua Abidjan, e lego motse mošate wa Ivory Coast, mo e ka bago dikhilomithara tše 150 go tšwa torotswaneng ya Vavoua. Pele re sepela, ke ile ka botša ba ikarabelago ka kerekeng gore ke be ke se na tšhelete e lekanego bakeng sa go lefelela go tsena goba ya go reka dijo. Ba ile ba mpha kgopolo ya gore ke tlo hlokomelwa kua Abidjan, eupša boemo e ile ya ba bjo bo fapanego. Gaešita le ge ke be ke dikologilwe ke lešaba le legolo la batho ba magareng ga 40 000 le 50 000, ke be ke ikwa ke lewa ke bodutu e bile ke nyamile. Ga go le o tee yo a kilego a ba le taba le nna.

Ke boetše Vavoua ke sa no babja go swana le pele, eupša ga bjale ke be ke bile ke nolegile moko. Baetapele ba kereke ba ile ba mpotša gore Modimo o be a se a mphodiša ka gobane ke be ke hloka tumelo. Ka morago ga moo, ke ile ka se sa hlwa ke itswalanya le bodumedi.

Khomotšo ya Moya Mafelelong

Yo mongwe wa Dihlatse tša Jehofa o ile a etela lapa lešo ka 1996. Ke be ke sa ka ka boledišana le Hlatse bophelong bja-ka, eupša ke ile ka theetša poledišano e phelago ya mogolo’a-ke le moeng eo. Mogolo’a-ke o be a se na kgahlego eupša nna ke be ke na le yona. Se sengwe le se sengwe seo Hlatse e ilego ya se bolela se ile sa ya thwii pelong ya ka.

Hlatse e hlalositše gore sebe se fetetše lapa ka moka la batho e le ditla-morago tša go se kwe ga motho wa mathomo. Borabele bjoo bo lebišitše batho go se phethagaleng le lehung. Lega go le bjalo, Jesu o neile bophelo bja gagwe e le topollo bakeng sa gore re lebalelwe dibe tša rena gotee le gore re thabele bophelo bjo bo sa felego. (Ba-Roma 3:23; 5:12, 17-19) Go oketša moo, Hlatse e ile ya bontšha go tšwa Beibeleng gore kgaufsinyana Jehofa Modimo, ka Mmušo wa gagwe, o tla fetola lefase paradeise gomme a tloša sebe ka moka gotee le ditla-morago tša sona ka moka tše gateletšago.—Jesaya 33:24; Daniele 2:44; Kutollo 21:3, 4.

Go kwagala ga dithuto tša Beibele go ile gwa nkgoma kudu. Hlatse ye, yeo ka morago ke ilego ka e tseba e le Robert, e ile ya dira ditokišetšo tša go ithuta Beibele le nna gabedi ka beke. Ka dikgwedi tše sego kae, ke hlamilwe ka tsebo ya-ka e mpsha ya Beibele, ke ile ka swanelegela go šoma le Dihlatse tirelong ya tšona ya ntlo le ntlo. E be e le tlhohlo go dira se ka gobane ke be ke swanelwa ke go lebeletšana le go tšhaba batho ga-ka.

Mapheko a a Tšwelela

Lapa lešo le be le sa thabišwe ke go ithuta ga-ka Beibele. E le gore a ntshwenye, mogolo’a-ke o be a kgogela motšoko ka phapošing ya-ka bošego. Ke be ke fela ke opša ke hlogo mesong gotee le go ikwa ke babja. Tlhohlo e nngwe gape e be e le dijo tšeo re bego re di ja. Tate e be e le motsomi yo fišegago gomme nama yeo a bego a e-tla le yona e be e le sešeba sa rena sa ka mehla. Ke ile ka mo hlalosetša gore Beibele e iletša go ja nama ya phoofolo e sego ya ntšhwa madi. (Ditiro 15:28, 29) Lega go le bjalo, o ile a fo gana go ntšha diphoofolo tšeo madi. Ka dinako tše dingwe mma o be a ntsholela reisi e se nago sešeba eupša gantši ke be ke solelwa dijo tše sa horišego.

Gaešita le ge Holo ya Mmušo ya Vavoua e be e le ka kua ga motse, ga ke a ka ka dumelela bokgole goba boemo bjo bo sa kgahlišego bja leratadima bo ntira gore ke lofe dibokeng. Ke ile ka kolobetšwa ka September 1997 Kopanong ya Selete ya “Go ba le Tumelo Lentšung la Modimo” kua Ivory Coast. Mafelelong ke ile ka oketša tema ya-ka bodireding bja Bokriste go ba go fihla bokgoleng bja gore ke swanelegele go ba mmulamadibogo, bjalo ka ge Dihlatse tša Jehofa di bitša badiredi ba tšona ba nako e tletšego.

Ditlhohlo tše Oketšegilego

Khuduego ya tša dipolotiki e ile ya fihla seremong ntweng ya selegae ka September 2002. Ka dibeke tše sego kae feela, madira a setšhaba a be a batamela Vavoua. Batho ba bantši ba ile ba tšhaba, go akaretša le Dihlatse tša Jehofa, e le ge ba phološa maphelo a bona. Matšatši a mahlano ka morago ga motšhabo woo, mašole a ile a thopa motse gomme kapejana a thibela ditirelo ka moka tša setšhaba. Ka baka la seo, bontši bja badudi ba Vavoua ba ile ba tšhaba, go akaretša le Dihlatse tšeo di bego di šetše.

Bjale ka ge go be go se na dinamelwa tša batho bohle, batho ba ile ba swanelwa ke go sepela monabo o motelele gore ba fihle metseng ya kgaufsi. Ke be nka se kgone go sepela bokgole bjo bo kaalo, ka baka leo ke ile ka ba Hlatse ke nnoši yeo e šetšego Vavoua. Ke ile ka tšwela pele ke bolela le go swara diboka tšeo go tšona go bego go e-tla ba bangwe ba badudi ba moo.

Maiteko a go ba Gona Kopanong

Kopano ya letšatši le le kgethegilego ya Dihlatse tša Jehofa e be e rulaganyeditšwe go swarwa ka November kua motseng wa Daloa. Ke ile ka rapela Jehofa, ka mo hlalosetša kganyogo ya ka ya go ba gona. Yo mongwe wa Dihlatse yoo le yena a ilego a tšhaba, o ile a boa ka mo go sa letelwago. Ke ile ka mo kgopela gore a nnametše paesekele ya gagwe go ya lefelong la kopano, leo le bego le le kgole ka dikhilomithara tše ka bago tše 50. O ile a dumela gaešita le ge le yena a be a tshwenywa ke malwetši a šoro.

Ka ge batho ba be ba sa tšhogile, e be e se nako e kaone ya go tšea leeto le bjalo ka leo. Dikoloi di be di sa dumelelwe go tloga Vavoua go ya Daloa. Mosepedi yo a sa tsebjego o be a ka belaelwa gomme a thunywa ke lešole la se sengwe sa dihlopha tšeo di bego di e-lwa. Go sa šetšwe seo, mesong ya Mokibelo, ka November 9, 2002, re tlogile Vavoua ka paesekele gomme ra ya Daloa, bjalo ka ge go boletšwe mathomong.

Kapejana re ile ra fihla go la pele la mafelo a mantši a go phuruphutšwa a madira. Re ile ra phuruphutšwa ka mo go feletšego gomme ra dumelelwa go tšwela pele. Leeto e be e le le letelele le le lapišago. Re be re phara morotoga ka dinao ke moka ge re fihla ntlhohlong, re be re namela paesekele gomme ra the-theoga ka yona.

Ge nako e dutše e e-ya, motho yo mongwe yo a bego a sepela ka paesekele o ile a ithapa go re thuša. Ke ile ka dula karolwaneng e nyenyane ya ka morago ya paesekele ya gagwe. Ge motho yo ke bego ke sa mo tsebe yo a ratago batho a be a dutše a ragela paesekele ya gagwe, ke ile ka diriša sebaka seo go boledišana le yena ka Mmušo wa Modimo. Ke hlalositše gore mmušo wa Modimo ke wa legodimong le gore o tla tliša khutšo ya sa ruri mo lefaseng kgaufsinyana. O ile a makatšwa ke seo ke bego ke se bolela gomme a ntlhaba ka dipotšišo. Ge re fihla Daloa, o ile a re rekela dijo gomme a holofetša go ba gona kopanong ya letšatši le le kgethegilego mesong ya letšatši le le latelago.

Re fihlile Daloa bošego kudu re lapile eupša re thabišitšwe ke gore re fihlile mo re yago. Leeto la rena la diiri tše senyane le be le se bonolo. Lapa la Dihlatse la gona moo le ile la re amogela ka borutho gomme la šišinya gore re dule le lona go fihlela maemo a tša dipolotiki a boela sekeng. Ka manyami, kopano e ile ya phumolwa ka baka la khuduego ya tša dipolotiki. Lega go le bjalo, ga ra sepelela lefeela. Ke ile ka amogele ditokelo tše oketšegilego tša go hlankela Bakriste-gotee le nna ka baka la leeto leo.

Maikemišetšo a Tlišitše Ditšhegofatšo

Ke dula ke swaregile bjalo ka mohlanka wa bodiredi le mmulamadibogo wa ka mehla phuthegong ya Daloa. Gape ke thuša ka go hlokomela Holo ya Kopano ya Dihlatse tša Jehofa ya gona mo Daloa. Ke betla dirurubele tša go kgabiša le go di rekiša gomme gape ke penta le maswao bakeng sa go itlhokomela.

Ka nywaga e mentši ke be ke fo tšwa ka gae feela ge ke e-ya sekolong, eupša ga e sa le go tloga ka nako yeo ke sepetše dikhilomithara tše dintši e le ge ke tsoma bao ba nyoretšwego go kwa therešo ya mabapi le lebaka leo ka lona go nago le malwetši gotee le tlaišego. Ge ke dutše ke letetše gore Mmušo wa Modimo o tloše malwetši ka moka, ke tšwela pele ke boledišana le batho ba Ivory Coast ka ditaba tše dibotse tša khomotšo tša mabapi le morero wa Modimo.

[Mongwalo wa ka tlase]

^ ser. 9 Bo-Animist bo akaretša tumelo ya go dumela gore diphoofolo, dimela le dilo tše dingwe tša tlhago di a phela.

[Seswantšho go letlakala 29]

Re le tseleng ya go ya kopanong Daloa

[Seswantšho go letlakala 29]

Ke thuša go hlokomela Holo ya rena ya Kopano ya Daloa

[Seswantšho go letlakala 29]

Ke betla dirurubele tša go kgabiša le go di rekiša bakeng sa go itlhokomela