Go Lokologa Bokgobeng bja go nwa Bjala ka mo go Feteletšego

“Tate o be a rata bjala ka mo go feteletšego gomme le nna ke ile ka latela yona tsela yeo. Ge ke na le nywaga e 12 ke be ke šetše ke e-nwa bjala. Ge ke be ke šetše ke nyetše, ke be ke tagwa letšatši le lengwe le lengwe. Ke be ke le yo šoro; gantši maphodisa a be a bile a e tla go tlo šireletša lapa la-ka. Boemo bja-ka bja tša maphelo bo ile bja thoma go fokola. Bjala bo ile bja dira gore ke tšwe madi a mantši ka maleng, eupša ke ile ka kaonefala. Ke moka ke ile ka ba le bolwetši bja sebete le bja madi. Ke ile ka ikopanya le dihlopha tšeo di thušago batho go itokolla bokgobeng bja go nwa bjala ka mo go feteletšego e le gore ke leke go tlogela bjala, eupša go ile gwa se thuše selo. Ke ile ka ikwa eka ke kgagetšwe ka gare ga bolepu gomme go ka se kgonege gore ke tšwe.”—VÍCTOR * ARGENTINA.

BATHO ba kgakgetšwego molabeng wa bjala ba dula ba anega ditaba tša go swana le tše. Ka go swana le Víctor, ba ikwa ba kgakgetšwe mo go se nago kholofelo ya gore ba ka feleletša ba tšwile. Na mathata ao a bakwago ke bjala a ka fenywa goba gona go phengwa? Ge e ba go le bjalo, gona seo se ka dirwa bjang?

Go Lemoga Bothata

Sa mathomo, ke gabohlokwa gore monwi wa bjala gotee le bao ba lego kgaufsi le yena ba lemoge ge a thoma go bontšha gore o kgakgetšwe molabeng wa bjala. Go lemalela bjala ke feela tlhase yeo e ka bontšhago gore motho yoo o na le bothata. Go lemalela bjala go gola ge nako e dutše e tšwela pele gomme go thoma ka gore motho a nwe bjala mohlomongwe ka tsela e lekanetšego. Se se makatšago ke gore, bontši bja dikotsi, bošoro le mathata a diregago setšhabeng e lego dilo tšeo ka moka di bakwago ke go nwa bjala, ga di bakwe ke batho bao ba lemaletšego bjala. Ela hloko seo Mokgatlo wa Lefase wa tša Maphelo [World Health Organization (WHO)] o se bolelago: “Tsela e kaone kudu ya go fokotša mathata ka moka ao a bakwago ke bjala setšhabeng ke gore go lekwe go fokotša go nwa ga batho ka tsela e lekanetšago go e na le ga batho ba nwago ka mo go feteletšego.” Na o nwa go fetiša tekanyetšo yeo e kgothaletšwago ke ditsebi tša tša maphelo? Na o nwa ka tlase ga maemo ao go nyakegago gore o dule o phafogile goba ao a nyakago gore o dule o le komana-madula-a-bapile? Na tsela yeo o nwago ka yona e baka mathata ka lapeng goba mošomong? Go lemoga gore bjala bjoo motho a bo nwago ke bjo bokae gomme bo kotsi kudu le go bo fokotša ka mo go swanetšego, ruri ke “tsela e kaone kudu” ya gore o pheme mathata a magolo a ka tšwelelago ka morago. Ge motho a šetše a lemaletše bjala, go thata kudu gore a dire diphetogo.

Gantši batho bao ba nwago bjala ka mo go feteletšego ba gana go amogela gore ba na le bothata. Ba bolela gore, “Ke nwa go swana le motho yo mongwe le yo mongwe” goba “Nka no tlogela go nwa nako le nako ge ke nyaka.” Konstantin wa kua Russia o re: “Gaešita le ge bjala bo ile bja nyaka bo mpolaya, ke be ke sa nagane gore ke bo lemaletše, ka gona ga se ka ka ka gata megato ya gore ke bo tlogele.” Marek wa kua Poland ge a gopola  o re: “Ke ile ka leka gantši gore ke tlogele mokgwa wo wa go nwa, eupša ge e le gabotse ga se nke ke dumela ka bonna gore ke lemaletše bjala. Ke ile ka hlokomologa mathata ao a bakwago ke go nwa bjala.”

Motho a ka thušwa bjang gore a lemoge bothata bja gagwe bja go nwa, gomme ka morago a gate megato ya go bo fenya? Sa mathomo o swanetše go dumela gore mathata a gagwe a bakwa ke go nwa bjala ka mo go feteletšego gomme go bo tlogela go tla dira gore a be le bophelo bjo bobotse. Ka ge go bontšhitšwe go La Revue du Praticien—Médecine Générale, go nea ga gagwe mabaka go swanetše go fetoga go tloga go “ke nwa ka baka la gore mosadi wa-ka o ntlogetše le ka baka la gore ke lahlegetšwe ke mošomo,” go ya go “mosadi wa-ka o ntlogetše e bile ke lahlegetšwe ke mošomo ka baka la gore ke a nwa.”

Ge e ba o nyaka go thuša motho yo a lemaletšego bjala gore a lebelele dilo ka tsela e fapanego, mohlomongwe o ka rata go latela ditšhišinyo tše: Theetša ka kelohloko, diriša dipotšišo tše lebanyago tšeo di dumelelago motho yoo gore a bolele ka bolokologi kamoo a ikwago ka gona, bontšha gore o mo kwela bohloko ka tsela yeo e tlago go mo thuša go bona gore o a kwešišwa, mo kgothatše gaešita le ge a dirile tšwelopele e nyenyane, phema tsela ya go ahlola goba mokgwa woo o ka mo thibelago gore a bolele ka bolokologi le go tsoma thušo. Go mo thuša gore a ngwale malokelelo a mabedi ao a theilwego dipotšišong tše di rego, Go tla direga’ng ge e ba ke tšwela pele ke e-nwa? le Go tla direga’ng ge nka tlogela? le gona go ka thuša.

Go Tsoma Thušo

Ge motho yo a itšego a thoma go nwa bjala ka mo go feteletšego, ga se gore ga a na mohola goba ga go na kholofelo ya gore o tla fetoga. Ba bangwe e bile ba kgona go lokologa bokgobeng bjo ka baka la maiteko ao ba a dirilego bona ka noši. Lega go le bjalo, batho bao ba lemaletšego bjala go ka hlokega gore ba thušwe ke ditsebi e le gore ba kgone go tlogela bjala. * Batho ba bangwe ba a fola ge ba alafša ba le gae, eupša ge e ba malwetši ao a bakago ke go se nwe bjala a e tla ka bontši, go ka nyakega gore batho ba bjalo ba alafše ba dutše sepetlele. Gatee-tee ge malwetši a mmele ao a bakwago ke go se nwe bjala a fodile—magareng ga dibeke tše pedi go ya go tše hlano—batho ba bjalo ba ka fiwa dihlare tšeo di tla fokotšago kganyogo ya go nyaka go nwa le tšeo di tla ba thušago go tšwela pele ba sa nwe.

Lega go le bjalo, dilo tše di boletšwego ka mo godimo ga se gore go kgonthišeditšwe gore di tla go alafa. Dihlare tša kalafo ke feela thušo ya nakonyana, ga se pheko. Alain yo a dulago Fora, o ile a diriša dilo tše mmalwa tša tšeo di boletšwego ka mo godimo. O re: “Kapejana ka morago ga go tšwa sepetlele, ke ile ka thoma go nwa gape ka gobane ke be ke thomile go gwerana le batho ba nwago. Ge e le gabotse ga se nke ke e ba le selo se swanetšego seo se ntutueletšago gore ke tlogele go nwa.”

Go Tšeela Bjala Legato ka go Dira Mediro e Holago

Ge e le gabotse, batho ba bantši ba palelwa ke go fenya bothata bjo, ka gobane ge ba sa nwe bjala seo se dira gore ba ikwe ba lewa ke bodutu, go le bjalo ka ge eka ba lahlegetšwe ke mogwera wa paale. Vasiliy yo a dulago Russia o re: “Ka mehla ke be ke dula ke nagana ka go nwa. Ge e ba letšatši le be le ka feta ke se ka nwa bjala, ke be ke le lebelela le se na mohola.” Motho yo a lemaletšego bjala o lebelela mediro e mengwe ka moka e se bohlokwa go ka kgotsofatša kganyogo ya gagwe ya go nyaka go nwa. Jerzy yo a dulago Poland ge a gopola o re: “Morero wa-ka o mogolo bophelong e be e le go nwa le go hwetša tšhelete ya gore ke nwe.” Go tšwa bohlatseng bjo ka moka, re a bona gore go bohlokwa kudu gore motho yo a lekago go tlogela go lemalela bjala a hwetše morero o mofsa bophelong e le gore a tšwele pele a sa nwe bjala.

Puku yeo e gatišitšwego ke Mokgatlo wa Lefase wa tša Maphelo yeo e nago le keletšo bakeng sa bao ba lekago go fetoša tsela ya bona ya go nwa, e gatelela bohlokwa bja gore motho a dire mediro e nago le morero e le gore a pheme poelo-morago. Tšhišinyo e nngwe yeo e fiwago e le mohlala ke gore motho a swarege ka mediro ya bodumedi.

Go swarega ka mediro ya bodumedi go ka thuša motho gore a lokologe tutuetšong yeo bjala bo nago le yona go yena. Ka mohlala, Alain o ile a thoma go ithuta Beibele le Dihlatse tša Jehofa ka morago ga gore a hlahlelwe ka makga a mararo kgolegong e le ka baka la dilo tšeo  a ilego a di dira e le ge a be a nwele bjala. O re: “Go ithuta Beibele go ile gwa dira gore ke be le morero bophelong gomme gwa nthuša gore ke tšwele pele ke ganetša kganyogo ya go nwa bjala. Tutuetšo yeo ke bego ke e-na le yona e be e se feela gore ke tlogele go nwa eupša le gore ke thabiše Jehofa.”

Go Lebeletšana ka Katlego le Poelo-Morago

Batho ba neago keletšo mabapi le go nwa bjala ka mo go feteletšego ba bontšha gore go bohlokwa go thekga le go kgothatša motho yo a lekago go tlogela mokgwa wa go lemalela bjala. Ba bantši ba lahlegetšwe ke malapa a bo bona le bagwera ba bona ka baka la mekgwa ya bona e mebe ya go nwa bjala ka mo go feteletšego. Ge motho a feleletša a ipea lekatana seo se ka tliša kgateletšego gotee le go ipolaya. Puku yeo e boletšwego ka godimo e nea keletšo e latelago bakeng sa batho bao ba thušago motho yo a nago le bothata bja go nwa bjala: “Leka gore o se ke wa swaya motho yo o mo thušago diphošo, gaešita le ge o tshwenywa le go gakantšhwa ke tsela yeo a itshwerego ka yona. Gopola gore ga go bonolo gore motho a fetoše mekgwa ya gagwe. Go tla ba le dibeke tšeo a atlegago go tšona le tšeo a sa atlegego go tšona. Go mo kgothatša ga gago, go mo thekga gore a diriše ditekanyetšo tšeo di ka se bego kotsi gakaalo goba go mo thuša go tlogela le go mo nea ditšhišinyo tšeo di tlago go dira gore a nagane go a nyakega.”

Hilario yo a ilego a nwa ka lebaka la nywaga e 30 o re: “Seo se nthušitšego e be le lerato le tlhokomelo tšeo bagwera ba lego phuthegong e lego lefelong la gešo ya Dihlatse tša Jehofa ba ilego ba mpontšha tšona. Ke ile ka ba le dipoelo-morago tše dintši, eupša ba be ba nkeme nokeng ka mehla bakeng sa go nkgothatša le go nnea keletšo e lego nakong e tšwago Beibeleng.”

Ge e ba o palelwa ke go lokologa bokgobeng bja bjala, gopola gore dipoelo-morago ke dilo tše di tla felago di direga gomme o swanetše go di lebelela e le karolo ya boiteko bja gago bja go nyaka go lokologa bokgobeng bjo. O se ke wa lahlela toulo! Hlahloba gore ke eng seo se bakilego poelo-morago gomme o diriše tsebo yeo o e hweditšego go thibela diphošo tšeo di ka tlago. Lemoga maemo a itšego ao a dirago gore o kganyoge go nwa bjala. Na e ka ba go lewa ke bodutu, tšhaparego, go ba nnoši, dikgakgano, kgateletšego, ditiragalo goba mafelo ao batho ba nwelago go wona? Gona phema dilo tše bjalo! Jerzy, yoo go ilego gwa mo tšea nywaga e mebedi gore a tlogele bjala o re: “Ke ile ka ithuta go kwešiša le go lemoga maikwelo ao a ka dirago gore ke feleletše ke nyaka go nwa. Ga bjale ke phema maemo ao a dirago gore ke kganyoge bjala. Ga ke ye bjaleng. Ke ja dijo tšeo di se nago bjala, e bile ke phema dihlare tša go šireletša letlalo la mmele goba dihlare tša kalafo tšeo di tswakilwego le bjala. E bile ga ke lebelele dipapatšo le ge e ka ba dife tšeo di bapatšago bjala.” Ba bantši ba ile ba lemoga gore go rapela Modimo gore a ba nee “matla a fetišago a tlwaelegilego” go bile bohlokwa kudu tabeng ya go fenya kganyogo ya bona ya go nyaka go nwa.—2 Ba-Korinthe 4:7, bapiša le NW; Ba-Filipi 4:6, 7.

Tokologo!

Gaešita le ge go ba bokgobeng bja go lemalela bjala e ka ba tlhohlo, go tlogela mokgwa o bjalo go a kgonega. Batho ka moka bao go boletšwego ka bona sehlogong se ba ile ba atlega go dira bjalo. Ba phetše gabotse mmeleng e bile ba buna ditšhegofatšo ka malapeng le mešomong ya bona. Alain o bolela gore, “Ga bjale ke hunologile bokgobeng bja go nwa bjala.” Konstantin o re: “Go tseba Jehofa go šireleditše lapa lešo. Ga bjale ke na le morero bophelong. Go thaba ga-ka ga go tlišwe ke go nwa bjala.” Víctor o bea ditaba ka gore: “Ke ikwa ke le motho yo a lokologilego. Ke hweditše seriti seo ke bego ke e-na le sona pele le semelo sa-ka.”

Go sa šetšwe gore motho o tla wela kotsing ka baka la go nwa bjala ka mo go feteletšego, o tlaišwa ke mathata ka baka la go nwa bjala ka mo go feteletšego goba o lemaletše bjala, a ka dira diphetogo. Ge e ba tsela yeo o nwago ka yona e bea boemo bja gago bja tša maphelo le lethabo la gago kotsing, o se ke wa dika-dika go dira diphetogo tše di nyakegago. Seo se ka go hola sa ba sa hola le bao ba go ratago.

[Mengwalo ya ka tlase]

[Seswantšho go letlakala 10]

Go dumela gore o na le bothata ke mogato wa pele

[Seswantšho go letlakala 11]

Ba bantši ba nyaka thušo ya ditsebi gore ba lokologe bokgobeng bja go nwa bjala ka mo go feteletšego

[Seswantšho go letlakala 12]

Thapelo e ka thuša

[Seswantšho go letlakala 12]

O ka hwetša matla a gore o tlogele bjala!