Kamoo go nwa Bjala ka mo go Feteletšego go Kgomago Boemo bja tša Maphelo

“Santé!” “Salute!” “Za vashe zdorovye!” “Chuc suc khoe!” Go sa šetšwe gore ke Fora, Italy, Russia goba Vietnam, bagwera ba dumedišana ka tsela e swanago le ye pele ba e-nwa gotee: “Bophelo bjo bobotse!” Lega go le bjalo, se se makatšago ke gore dimilione tša batho lefaseng di a hwa ka baka la go nwa bjala.

GO NWA bjala ka mo go feteletšego ke bothata bjo bo raraganego bjo bo nago le dikotsi, bjo bo gobatšago e bile e le bjo bo lemalelwago. Go ba kotsi ga bjona, go hlaloswa ke Mokgatlo wa Lefase wa tša Maphelo e le “mokgwa wa go nwa bjala woo o nago le ditla-morago tše di gobatšago” mmeleng, monaganong goba setšhabeng. E bile  go akaretša go nwa go fetiša tekanyo yeo ditsebi tša tša maphelo goba molao wa naga o e beago e le yona e amogelegago. Go ba ga bjona bjo bo gobatšago, gape go bitšwa gore ke go nwa bjala ka mo go feteletšego, go akaretša go nwa moo go šetšego go gobatša mmele le monagano eupša go se gwa tšwa go dira gore motho a lemalele bjala. Go lemalela go hlaloswa e le “go palelwa ke go dula o sa nwe bjala.” Motho yo a lemaletšego bjala o dula a kganyoga bjala gomme o tšwela pele a e-nwa go sa šetšwe mathata ao a bakwago ke bjala, e bile motho yoo o hlaselwa ke malwetši a itšego ge a sa nwe bjala.

Go sa šetšwe gore o na le nywaga e mekae, o le monna goba mosadi goba o wa setšhaba sefe, dikotsi tšeo di bakwago ke go nwa bjala le wena di ka go gobatša. Ke’ng seo ge e le gabotse bjala bo se dirago mmeleng? Go nwa ka mo go feteletšego go ka kgoma bjang boemo bja motho bja tša maphelo ka tsela e gobatšago? Le gona ke tekanyetšo e kaakang ya go nwa bjala yeo ka kakaretšo e tšewago e le e swanetšego?

Kotsi e Bakwago ke Bjala Monaganong

Ethanol yeo e lego ka gare ga mabjala a mantši, ke khemikhale (neurotoxin) yeo e ka gobatšago goba ya bolaya tsela yeo dikwi tša mmele di šomago ka yona. Motho yo a tagilwego, ge e le gabotse re ka bolela gore o nwele mpholo o itšego. Ge ethanol e nwewa ka bontši e ka go idibatša goba ya go bolaya. Ka mohlala, mokgwa woo o bitšwago ikkinomi, goba go gampela bjala, o bolaya barutwana ba kua Japane ngwaga le ngwaga. Mmele o kgona go fetoša ethanol gore e be dikhemikhale tše di sego kotsi, eupša se ga se direge ka pela. Ge e ba bjala bo nwewa ka lebelo go feta kamoo mmele o ka kgonago go swaragana le bjona, ethanol e kgobelana mmeleng gomme ya thoma go šitišana ka tsela e sa swanelago le go šoma ga bjoko. Ka tsela efe?

Go bolela, go bona, go dirišana ga ditho tša mmele, go gopola le go itshwara, ka moka di logagantšwe ka tshepedišo e raraganego kudu ya dikhemikhale tšeo di lego diseleng tša bjoko. Ge ethanol e tsena mmeleng, e šarakanya tshepedišo ye ya dikhemikhale, e lego dikhemikhale tšeo di dirago gore dikwi di šomišane gabotse, gomme ya dira gore disele tše dingwe di se ke tša šoma gabotse goba ya feteletša tsela yeo di šomago ka yona. Go tšwa le go tsena ga tsebišo bjokong go a šitišwa, ke moka seo sa thibela bjoko gore bo se ke bja šoma ka tsela  e swanetšego. Ke ka baka leo motho ge a e-nwa kudu, a thomago go se sa bolela gabotse, go se sa bona gabotse, go thekesela e bile a sa hlwe a kgona go itshwara—tše ka moka ke dilo tšeo di bontšhago gore motho o tagilwe.

Ge motho a e-nwa bjala ka mehla, bjoko bo tlwaela mpholo woo ethanol e o fetišago gomme bja tšwela pele bo šoma ka mo go tlwaelegilego. Se se feleletša ka gore mmele o tlwaele, gomme go tlwaela moo ga mmele gwa dira gore bjala bjoo motho a bo nwago bo se kgome mmele gakaalo go feta ka tsela yeo bo bego bo dira mathomong. Go lemalela go tšwelela ge bjoko bo šetše bo tlwaetše kudu go ba gona ga bjala mmeleng mo e lego gore bo ka se kgone go šoma gabotse ge bjala bjoo bo se gona. Mmele o dula o kganyoga bjala e le go dira gore dikhemikhale di be boemong bjo bo leka-lekanego. Ge motho a sa nwe bjala, dikhemikhale tša gagwe tša bjoko di fela matla ka mo go feletšego gomme a thoma go ba le malwetši a bakwago ke go se nwe bjala a bjalo ka dipelaelo, go thothomela goba gaešita le go idibala.

Go sa šetšwe taba ya gore bjala bo šitiša dikhemikhale tša bjoko, go bo nwa ka mo go feteletšego go ka feleletša ka go dira gore disele di fele matla le gore di hwe, gomme seo sa fetoša kagego ya bjoko. Gaešita le ge motho a ka fola ka tsela e itšego ge a ka tlogela bjala, e nngwe ya tshenyo go bonagala e ka se lokišege. Disele tšeo di hwago go bonagala di hwela ruri, le gona seo se kgoma monagano le bokgoni bjoo monagano o kgonago go dira dilo ka bjona. Bjoko ga bo gobatšwe feela ke ge motho a e-nwa bjala ka mehla. Nyakišišo e nngwe e bontšha gore gaešita le go nwa bjala ka mo go feteletšego ka nako e kopana go ka ba kotsi.

Bolwetši bja Sebete le Kankere

Sebete se bapala karolo e kgolo tabeng ya go šila le go diriša dijo mmeleng, go lwantšha malwetši, go laola kelelo ya madi le go ntšha dilo tšeo e lego mpholo mmeleng, go akaretša le bjala. Go nwa bjala ka mehla go senya sebete ka megato e meraro. Nakong ya mogato wa pele, go tsenelela ga ethanol go dira gore go šilwa ga makhura go direge ka go nanya, gomme seo sa dira gore makhura ao a tlalelane sebeteng. Se se bitšwa steatohepatitis, goba sebete se se tletšego makhura. Mafelelong, sebete se thoma go ruruga, goba hepatitis. Le ge bjala bo baka hepatitis ka tsela e lebanyago, gape go bonagala bo fokotša matla a mmele a go lwantšha ditwatši tšeo di bakago hepatitis B le hepatitis C. * Ge e  ba go ruruga moo ga sebete go sa tšeelwe magato, go ka feleletša ka gore disele di thunye gomme di hwe. E le go gakatša boemo go ya pele, bjala go bonagala bo fehla apoptosis, e lego tshepedišo ya tlhago yeo e logeletšwego mmeleng ya go bolaya disele.

Mogato wa mafelelo e ba bolwetši bja sebete. Boemo bjo šiišago bjo bo sa kgaotšego bja go ruruga ga sebete mo go tšwelago pele le go hwa ga disele, bo se omeletša sa ruri. Ge nako e dutše e tšwela pele sebete se ba le dikutu go e na le gore se be bonojana bo-ka sepontšhe. Mafelelong go omelela mo go thibela madi gore a se elele ka mo go swanetšego, gomme seo sa feleletša ka gore sebete se se hlwe se šoma ke moka motho a hwe.

Bjala gape bo na le ditla-morago tše kotsi sebeteng—sebete se ka palelwa ke go šoma mošomo wa sona wa go lwantšha ditla-morago tša dilo tšeo di bakago kankere. Go oketša tabeng ya go dira gore motho a swarwe ke kankere ya sebete, bjala bo oketša kudu kgonagalo ya gore motho a swarwe ke kankere ya molomo, mogolo le kodu. Go oketša moo, bjala bo dira gore dikhemikhale tša motšoko tšeo di bakago kankere di tsene gabonolo magalagapeng, gomme seo se ba kotsi kudu go batho ba kgogago. Basadi bao ba nwago bjala letšatši le letšatši ba kotsing e kgolo ya go swarwa ke kankere ya matswele. Go ya ka nyakišišo e nngwe, 69% ya basadi ba bago kotsing e kgolo kudu ya go swarwa ke kankere ya matswele ke ba nwago digalase tše tharo tša bjala goba go feta moo ka letšatši, e lego palo e fetago ya basadi ba sa nwego.

Masea a Nwešwago Mpholo

Mafelelo a itšego a šiišago a go nwa bjala ka mo go feteletšego a bonagala go masea a sego a tšwa a belegwa. International Herald Tribune e bega gore: “Bjala bo kotsi kudu go ngwana yo a sa lego ka popelong go feta diokobatši le ge e le dife tšeo di dirišwago ka mo go feteletšego.” Ge mosadi yo a imilego a e-nwa bjala, ngwana wa gagwe yo a golago le yena o a bo nwa, gomme mpholo woo o lego ka bjaleng o senya dilo tše dintši kgolong ya ngwana yo a golago ka popelong. Bjala bo baka kgobalo e sa folego bjokong bja ngwana le lerapong la gagwe la mokokotlo. Disele tšeo di dirišanago le bjoko ga di bopege gabotse. Disele tše dingwe di a hwa. Mola e le gore tše dingwe di feleletša di tšwelela lefelong leo di sa swanelwago go ba go lona.

Mafelelong, go ba le fetal alcohol syndrome (FAS), yeo e lego selo se segolo seo se bakago gore masea a sa tšwago go belegwa a tshereane. Mathata ao bana bao ba nago le bolwetši bjo bja FAS ba bago le wona ke bothata bja go kwešiša dilo, mathata a go bolela gabotse, go gola ka go nanya mmeleng le monagano, go itshwara ka tsela e sa tlwaelegago, go ba le matšato ka tsela e feteletšego le mathata a go kwa le go bona gabotse. Masea a mantši a nago le FAS a belegwa gape a e-na le dika tše itšego tša mathata a sefahlego.

Go oketša moo, bana bao bo-mmago bona ba nwago bjala ka go lekanetša nakong ya ge ba imile ba ka ba le malwetši a itšego, a akaretšago mathata a go palelwa ke go itshwara le go se  kgone go ithuta. Moporofesara Ann Streissguth wa fetal alcohol and drug unit kua Yunibesithing ya Washington o bolela gore: “Ga se gore lesea la gago le ka gobatšwa feela ke ge o le molemaledi wa bjala, eupša o ka gobatša lesea la gago le le sego la tšwa le belegwa ka go fo nwa bjala nakong ya ge o imile.” Pego ya French National Institute of Health and Medical Research Alcool—Effets sur la santé e bontšha gore: “Go nwa bjala go kotsi nakong ka moka ya ge mosadi a imile, gomme le ge mosadi yo a imilego a ka nwa bjala bjo bonyenyane, o sa dutše a gobatša lesea.” Ka gona, tsela e bohlale yeo basadi ba ba imilego goba bao ba nyakago go ima ba ka e latelago, e ka ba ya gore ba se ke ba nwa bjala le ge e le bofe le ka mohla. *

Go nwa mo go Lekanetšego

Dilo tšeo di boletšwego ka mo godimo tšeo di beago boemo bja tša maphelo kotsing ga se tša felela le gatee. Ka 2004 sehlogo se sengwe ka go makasine wa Nature se ile sa bolela gore, “gaešita le go nwa bjala ganyenyane go dira gore motho a be kotsing gomme go dira gore go be bonolo go motho gore a tsenwe ke malwetši a ka bago 60.” Ka baka la se, gona re ka botšiša gore go nwa mo go lekanetšego ke ga mohuta mang? Lehono, batho ba dimilione lefaseng ka bophara ba thabela go nwa ka mo go lekanetšego ka dinako tše dingwe. Selo seo se thušago motho gore a phele gabotse mmeleng ke gore a nwe ka mo go lekanetšego. Eupša ge e le gabotse go nwa ka mo go lekanetšego go bolela’ng? Batho ba bantši ba ka nagana gore tsela yeo ba nwago ka yona ke e lekanetšego, mohlomongwe ba nea mabaka a gore ge feela ba sa tagwe goba ba sa lemalele bjala, seo ga se na bothata. Lega go le bjalo, kua Yuropa monna o tee go ba bane o nwa bjala ka tsela yeo e lebelelwago e le e kotsi.

Methopo e sa swanego e hlalosa go nwa ka mo go lekanetšego e le go nwa digrama tše 20 tša tagi e sa tswakwago ka letšatši, goba digalase tše pedi bakeng sa banna, le digrama tše 10, goba galase e tee bakeng sa basadi. Ditsebi tša tša maphelo tša kua Fora le Brithania di šišinya gore go dirišwe “ditekanyetšo tše lekanego” tša digalase tše tharo ka letšatši bakeng sa banna le tše pedi bakeng sa basadi. U.S. National Institute on Alcohol Abuse and Alcoholism e kgothaletša gore, “batho ba nywaga e 65 goba go feta moo ba lekanyetše go nwa ga bona bjala gore e be galase e tee ka letšatši.” * Lega go le bjalo, ka moka ga rena re itshwara ka tsela e sa swanego ka morago ga go nwa bjala. Dinakong tše dingwe, gaešita le tšona ditekanyetšo tše tša tlase di ka ba di le godimo kudu. Ka mohlala, 10th Special Report to the U.S Congress on Alcohol and Health e bontšha gore: “Bjala bjo bo lekanetšego bo ka ba kotsi go batho ba nago le bolwetši bja go feto-fetoga ga maikwelo le bja dipelaelo. Nywaga yeo motho a nago le yona, boemo bja tša maphelo le kagego ya mmele ke dilo tšeo di swanetšego go elwa hloko.—Bona lepokisi le le rego “Go Fokotša Dikotsi.”

Ke thušo efe e hwetšagalago bakeng sa batho ba nwago bjala ka mo go feteletšego? Sehlogo se se latelago se tla ahla-ahla potšišo ye.

[Mengwalo ya ka tlase]

 [Lepokisi/Diswantšho go letlakala 5]

NA MOTHO O SWANETŠE GO NWA BJALA PELE A KA OTLELA?

Dithibelo tša gore motho a se ke a otlela a nwele bjala di bile gona nako e telele go tloga mola dikoloi di e ba gona. Naga ya pele ya go bea molao o bjalo e be e le ya Denmark ka 1903.

Ge o e-nwa bjala o se wa ja, bjala bjo bo lego mading a gago e ba bjo bontši kudu gomme gore e be bjo bontši ka tsela yeo bo tšea mo e ka bago seripa sa iri ka morago ga gore o bo nwe. Go fapana le seo batho ba bantši ba se naganago, go nwa kofi, go hema moya o lapološago le go itšhidulla mmele go ka se go thuše gore o hlaphogelwe. Selo feela seo se ka fokotšago ditla-morago tša bjala mmeleng wa gago ke ge go ka feta nako e itšego o nwele. O se ke wa lebala gape gore ge e ba o e-nwa galase e tee ya beine, piri goba digalagala, seo se lego ka gare ga tagi se a swana. *

Gaešita le bjala bjo bonyenyane bo ka dira gore o se ke wa otlela gabotse. Bjala bo kgoma mahlo a gago. O tla bona maswao a tsela a bonagala a le a manyenyane. Ga o sa kgona go bona ka mathoko le gona ga o sa kgona go bona kgole gotee le dilo tšeo di lego kgole. Bokgoni bja bjoko bja go hlahloba tsebišo, go kgona go arabela ka pela ge selo se itšego se direga le go dirišana ga ditho tša mmele go thoma go fokola.

Ge e ba o ka hlagelwa ke kotsi ya koloi ka morago ga ge o nwele bjala, o tla gobala kudu go feta ge nkabe o se wa nwa. Go feta moo, o ka ba wa hwa ge e ba o swanetše go buiwa ka tšhoganetšo ka baka la bjala bjo bo lego pelong le mading a gago. Pego e tšwago go French National Institute of Health and Medical Research e bontšha gore: “Ka gona go fapana le seo batho ba bantši ba se dumelago, palo e kgolo kudu ya batho bao ba bolawago ke bjala ke ya baotledi ba tagilwego. Ka baka la dikotsi tšeo di bago gona, pego e nea ditšhišinyo tše di latelago:

▪ O se ke wa otlela o nwele.

▪ O se ke wa namela koloi yeo e otlelwago ke motho yo a nwelego.

▪ O se ke wa dumelela bagwera goba batswadi ba otlela ba nwele bjala.

[Mongwalo wa ka tlase]

[Diswantšho]

Dino tše re ka re di na le tagi e lekanago

Lepotlelo la piri (Dimililithara tše 330 tše di nago le 5% ya tagi)

Go nwa digalagala (whiskey, gin, vodka) (Dimililithara tše 40 tše di nago le 40% ya tagi)

Galase ya beine (Dimililithara tše 140 tše di nago le 12% ya tagi)

Galase e nyenyane ya liqueur (Dimililithara tše 70 tše di nago le 25% ya tagi)

[Lepokisi go letlakala 6]

GO LEMALELA BJALA—NA GO BAKWA KE LEABELA?

Bo-rathutamahlale ba lekile ka matla go kwešiša karolo yeo dikarolwana tša leabela di e bapalago ge di thoma go ba gona le ge di dutše di gola e le gore ba leke go hwetša sehlare sa go alafa go rata bjala kudu. Le gona ba ile ba hwetša dikarolwana tše mmalwa tša leabela tšeo go bonagalago di laola boitshwaro bja motho ge a nwele. Lega go le bjalo, ga se dikarolwana tša leabela di nnoši tšeo di ka bakelago motho gore a rate bjala kudu. Gaešita le ge batho ba bangwe ba abetše dilo tše itšego ka baka la leabela, ba ka kgona go dira gore ba se lemalele bjala. Maemo ao batho ba dulago go wona e bile e le ao a kgomago tsela ya bona ya go phela le wona a kgatha tema tabeng ye. Go se tlwaetšwe ka tsela e botse ke batswadi, go nwa bjala ka mo go feteletšego mo go dirwago ka lapeng goba ke dithaka, go ba le dikgohlano le batho ba bangwe, mathata a maikwelo, go gateletšega, bogale, go tsoma maipshino, go se ele hloko ditla-morago tša go nwa bjala goba go lemalela sehlare-tagi se itšego, ka moka tše di ka bakela motho gore a rate bjala ka mo go feteletšego. Le gona tšona dilo tše le tše dingwe di ka lebiša motho mokgweng wa gore a lemalele bjala.

[Lepokisi/Seswantšho go letlakala 6]

FORA:

Dinyakišišo di akanyetša gore palo ya batho bao ba nwago bjala ka mo go feteletšego ke dimilione tše hlano, gomme go yona palo yeo batho ba magareng ga dimilione tše pedi le tše tharo ba lemaletše bjala

NIGERIA:

Go ya ka kuranta ya Lagos yeo e bitšwago Daily Champion, “ma-Nigeria a ka godimo ga dimilione tše 15 ke balemaledi ba bjala”—palo yeo ke e dirago mo e ka bago 12 lekgolong ya baagi ba Nigeria

PORTUGAL:

Naga ye e na le palo e kgolo kudu ya batho ba nwago tagi e sa tswakwago ya bjala. Kuranta ya Lisbon yeo e bitšwago Público e bega gore, 10 lekgolong ya baagi e tlaišwa ke “malwetši a kotsi ao a bakwago ke bjala”

UNITED STATES:

Go ya ka 10th Special Report to the U.S. Congress on Alcohol and Health, “mo e ka bago dimilione tše 14 tša ma-Amerika—7,4 lekgolong ya baagi—go ka bolelwa ka mo go swanetšego gore di nwa bjala ka mo go feteletšego goba di lemaletše bjala”

[Lepokisi go letlakala 8]

GO FOKOTŠA DIKOTSI

Ditlhaloso tše di latelago tšeo di bontšhago kamoo re ka fokotšago dikotsi tša go nwa bjala, di gatišitšwe ke Department of Mental Health and Substance Dependence ya Mokgatlo wa Lefase wa tša Maphelo. Go fokotša dikotsi ga go bolele gore go ka se be le dikotsi. Batho ge ba nwele bjala ba itshwara ka tsela e sa swanego.

▪ Go se ke gwa nwewa digalase tše fetago tše pedi ka letšatši *

▪ O se ke wa nwa bjala bonyenyane matšatši a mabedi mo bekeng

Maemong ao go tlago go bolelwa ka ona ka mo tlase, gaešita le galase e tee goba tše pedi di ka ba kotsi:

▪ Ge o otlela goba o diriša motšhene

▪ Ge mma a imile goba a nyantšha ngwana

▪ Ge o e-nwa dihlare tše itšego tša kalafo

▪ Ge e ba o e-na le malwetši a itšego

▪ Ge e ba o palelwa ke go laola go nwa bjala

[Mongwalo wa ka tlase]

[Mothopo]

Mothopo: Brief Intervention for Hazardous and Harmful Drinking

[Lepokisi/Seswantšho go letlakala 9]

NA GO NWA BJALA GO KA HOLA PELO?

Bo-rathutamahlale ba dumela gore dikhemikhale tšeo di lego beineng e khwibidu (polyphenols) di thibela khemikhale yeo e dirago gore ditšhika tša madi di be tše di sesane.

Go oketša moo, bjala bo oketša High-density lipoproteins (HDL), e lego cholesterol yeo go thwego e a nyakega mmeleng. E bile bo fokotša dilo tšeo di dirago gore madi a kgahle.

Go bonagala e ka ba mo go holago go nwa bjala bjo bonyenyane bekeng go phala gore go nwewe bjo bontši kudu ka nako e tee. Go nwa digalase tše fetago tše pedi tša bjala ka letšatši go dira gore motho a be le kgatelelo ya madi, e bile go nwa ka mo go feteletšego go dira gore motho a hlaselwe ke bolwetši bja go hwa lehlakore gabonolo gomme go ka baka go ruruga ga pelo gotee le go betha ga pelo mo go sa tlwaelegago. Go nwa bjala ka mo go feteletšego go baka dilo tše di boletšwego le malwetši a mangwe gomme seo se thibela mehola yeo bjala e ka bago le yona tshepedišong ya megalatšhika ya mmele gotee le pelo. Gaešita le ge go nwa bjala go ka hola bophelo bja motho, eupša go bo nwa ka mo go feteletšego go kotsi.

[Seswantšho go letlakala 7]

KAMOO BJALA BO KA GO GOBATŠAGO KA GONA

Bjoko

Go hwa ga disele, go lebala, kgateletšego, go ba bogale

Go bona, go bolela, ditho tša mmele tše di se sa hlwago di kgona go dirišana

Kankere ya mogolo, ya molomo, ya matswele le ya sebete

Pelo

Mešifa e fokolago, kgonagalo ya go ema ga pelo

Sebete

Se ba le makhura, sa ruruga, ke moka sa gobala (bolwetši bja sebete)

Dikotsi tše dingwe

Tshepedišo e fokolago ya go lwantšha malwetši, dišo, go ruruga ga pancreas

Basadi ba imilego

Ba ba kotsing ya go belega bana ba nago le mathata a sefahlego goba ba tshereanego

[Seswantšho go letlakala 8]

“Bjala bo kotsi kudu go ngwana yo a sa lego ka popelong go feta diokobatši le ge e le dife tšeo di dirišwago ka mo go feteletšego”