Tlaa re yo kga Ditlokwane!

Ka mongwadi wa Phafoga! kua Czech Republic

O KA ba o kile wa ipshina ka tšona gantši—mohlomongwe di tšhetšwe godimo ga pizza goba ka merogong, ka gare ga sopo goba moro. Goba mohlomongwe o kile wa kgahlwa ke ponagalo ya tšona e sa tlwaelegago, yeo e gogelago bathadi ba bantši ba diswantšho bao ba nago le bokgoni bja go thala diswantšho tša dikanegelo tša bana. Lega go le bjalo, na o kile wa ipotšiša gore ge e le gabotse tlokwane (mushrooom) ke’ng? E medišwa ke’ng? Ke bomang bao ba kgago ditlokwane le gore ba di kga bjang? Anke re bone.

Ditlokwane gantši di lemogwa gabonolo. Ga di na matlakala, ga di na matšoba e bile ga di na chlorophyll ya go di talafatša. Ka gona gantši di bonala gabonolo di le gare ga dimela tše ditalana. Tše dintši tša tšona di na le hlogwana e kgolo ya papetlana godimo ga kotana ya tšona. Eupša di ya ka mehuta-huta ya tšona gomme di fapana ka sebopego le ka mebala. Gape go na le ditlokwane tšeo di etšago lefsifsing. Tlokwane ke mohuta wa mouta. Lega go le bjalo, go na le mehuta e mentši ya meuta yeo ge e le gabotse e sego ditlokwane eupša e le yeo e welago legorong la tšona. Ka mohlala, go na le meuta e swanago le dikorale tša lewatleng. Mehuta e mengwe e mela godimo ga mehlare gomme e bonala eke ke diraka tše dinyenyane tša dipuku.

Tlokwane Ke’ng?

Ke kgale bo-rathutamahlale ba dumela gore tlokwane ke mohuta o kgethegilego le o sa tsebjego wa semela. Lehono, bo-rathutaphedi ba bantši ba bea ditlokwane legorong la mouta wa mohuta o raraganego kudu. Ba re ditlokwane ke sehlopha sa diphedi tšeo di ikemetšego, ka baka la sebopego sa tšona, go gola ga tšona le ka tsela yeo di iphepago ka yona. Ditlokwane tše dintši di a lewa e bile tše dingwe tša tšona di kgona go alafa. Lega go le bjalo, tše dingwe di a taga goba di na le mpholo.

Leina la thutamahlale la tlokwane ke Mycota goba Mycetes.

 Tlokwane e Makatšago

Ditlokwane di ikatiša bjang? Seo ke kgale bo-rathutamahlale ba sa se tsebe. Lehono, re tseba gore tlokwane e godilego e gaša dipeu tše dinyenyane kudu tšeo di ka bonwago ka microscope, tšeo di phatlalatšwago ke diphefo tše fokago. Ka tlase ga mobu, dipeu di fetoga modu o bitšwago mycelium o bjalo ka lelokwa le le raraganego la digare tše tshesane. Modung wo go mela tlokwane. Yeo ke karolwana yeo re tlwaetšego go e bona le go e kga.

Gore di tšwele pele di phela, ditlokwane di tsoma mehuta ka moka ya mmutedi. Ka baka leo, di mela kudu dithokgweng, ka dirapeng le mafelong a nago le bjang bjo bontši. Dijo tša tšona tša ka mehla ke mehlare e fokolago goba e hwilego, gomme ka go rialo ditlokwane di bapala karolo e bohlokwa go hlwekišeng dithokgwa. Ditlokwane di thuša go hlola dipodišwa tša tlhago tšeo di nontšhago mobu ka go ja mašaledi a dimela, matlakala gotee le mahlare. Ditlokwane tše dingwe di phela ka go fana dijo le mehlare e phetšego gabotse; medu ya tlokwane e monya meetse le dijo mobung gomme tše dingwe ya di fetišetša mohlareng. Ke moka mohlare wona wa fepa tlokwane.

Ditlokwane gape di tsoma monola le borutho. Ke ka baka leo di melago ka pela ka morago ga ge go nele pula ya selemo. Mehuta e mengwe e gola kamoo go feletšego ka bošego bjo tee maemong a kgahlišago. Mohuta o mongwe o tsoma matšatši a 10 go ya go a 14 feela gore o kotofale ka disentimithara tše ka bago tše 50. Mehuta e mengwe ke ya moswana-noši ka baka la tekanyo ya nako yeo e e phelago. Medu yeo tlokwane e melago go yona e ka phela nywaga e makgolo. Go ya ka pego e nngwe, meuta yeo e bopago karolo ya di-lichen e ka phela nywaga e ka bago e 600.

Selo seo se kgethegilego ka mohuta o itšego wa tlokwane goba wa legoro la gona, ka mohlala, di-truffle, ke monkgo wa tšona o matla. Ke ka baka leo dimpša di kgonago go di dupelela di le bokgoleng bja dimithara tše ka bago tše tshela, gaešita le ge e le gore di mela ka fase ga mobu. *

Ke Bomang Bao ba Kgago Ditlokwane?

Go theoša le nywaga-kgolo, batho ba be ba e-kga ditlokwane mafelong a mantši. Lehono, dinageng tše dingwe tša kua Bodikela bja Yuropa le Amerika Leboa, go kga ditlokwane e nyakile e e-ba mošomo wa ditsebi feela tšeo di di rekišetšago bo-rakgwebo. Ka mo go fapanego, go kga ditlokwane ga bao ba sa go tšwelego sekolong ke mokgwa o tlwaelegilego kua Bogareng le Bohlabela bja Yuropa. Kgahlego e bjalo ya go kgahlegela ditlokwane ga e bontšhwe feela ke batho ba metseng ya magaeng. Batho ba bantši bao ba dulago metseng ya ditoropong ba rata go fetša mafelo-beke a bona ba e-kga ditlokwane lešokeng. Ba dira bjalo bakeng sa go khutšiša mmele le monagano—gape le bakeng sa go oketša dijo tša bona. Batho ba kga ditlokwane bjang?

Bakgi ba tšona gantši ba thoma e sa le mesong kudu ge ditlokwane e sa le tše dinanana. Ba sepela ka go nanya sethokgweng ba lebelela mabjanyeng, mahlakeng goba mehlareng yeo go yona go melago ditlokwane. Ba apara diaparo tše tiilego ka dieta tše thata goba diputsi gomme ba rwala jase ya go thibela pula ka mekotleng ya bona ya go bepulwa bakeng sa ge e ka na go sa letelwa. Mokgi wa ditlokwane o hlompha tlhago gomme ka go rialo o leka go se senye tikologo, e bile o fokotša lešata e le gore a se tshwenye diphoofolo tša naga.

Bona! Mokgi o hweditše tlokwane. O a khunama gomme ka ntle le go e kgwatha o a e tsitsinkela gore a bone ge e-ba e le mohuta o lewago. O kga ditlokwane tšeo di godilego ka mo go feletšego ka gobane ke tše di godilego feela tšeo a ka kgonthišegago ka gore ke tša mohuta ofe. Ka morago ga go kgonthiša gore ke ya mohuta mang, o e swara gabotsana ka kotana ya yona—e sego ka hlogwana le ka mohla—gomme a e tomola ka go e šikinya. Gatee-tee, o e hlohlora mobu goba ditšhila tšeo di e kgomaretšego gomme a sega dikarolwana le ge e le dife tšeo di llwego ke seboko goba tše senyegilego. Karolwana le ge e le efe yeo a e segago tlokwaneng o e khupetša ka mohlaka goba ka mobu. O tsenya ditlokwane tše hlwekišitšwego ka leselong la gagwe. Ga a di tsenye ka mekotleng ya polasetiki goba ka gare ga diroto tša polasetiki ka gobane ge a ka dira bjalo, ditlokwane di ka thoma go bela gomme tša bola le pele a ka fihla le tšona gae.

Go kga ditlokwane gape e ka ba mokgwa o mobotse wo batho ba ka o thabelago e le sehlopha. Modiredi yo mongwe wa Mokriste o re: “Re thoma ka go ya bodireding re le sehlopha, eupša ka morago ga ge re feditše, re rata go dula gotee  gomme ra ipshina ka bogwera. Ka dinako tše dingwe re fo ikela sethokgwaneng seo se lego kgaufsi go yo kga ditlokwane re le gotee. Ge re dutše re di nyaka, re anegelana diphihlelo tšeo re bilego le tšona bodireding gomme ra ipshina kudu.”

Go Apea Ditlokwane

Ditlokwane di dirišwa ka ditsela tše dintši ge go apewa. Tše dingwe di bose gomme di ka dirwa karolo e bohlokwa ya dijo. Ka mohlala, batho ba bantši ba rata go gadika hlogwana ya tlokwane e kgolo e bitšwago portobello bjalo ka ge eka ke nama ya kgomo goba go segelela ditlokwane tše tlwaelegilego gomme ba di gadika ba di hlakantše le merogo. Ditlokwane tša mehuta-huta tšeo di nago le tatso e bjalo ka ya dinoko di ka dirišwa bakeng sa go oketša bose bja dijo tše di sa swanego. Ge di omišitšwe ka mo go lekanego, ditlokwane di ka ba tša dirišwa e le dijo tša ka mehla goba dijo tše di lewago bakeng sa bophelo bjo bobotse. Mehuta e mengwe e tšeelwa godimo ka baka la diprotheine tša yona, dibithamine le diminerale tša yona.

Ditlokwane di bola gabonolo. Ka lebaka leo, go nyakega gore di šetšwe ka lona letšatši leo di kgelwego ka lona. Go ya ka ditsebi, ge tlokwane e lewago e ka se bolokwe gabotse, e ka fetoga mpholo. Ge e ba o sa nyake go ja ditlokwane le semeetseng, o ka kgetha go di omiša goba go di khuša. Ka mokgwa woo o ka fa dijo tša gago tatso ka ditlokwane ngwaga ka moka. O ka hwetša dintlha ka botlalo mabapi le go kga ditlokwane ka dipukung tšeo di bolelago ka tšona.

Go Ela Hloko go a Nyakega

Ge e ba o se wa ka wa kga ditlokwane gomme o rata go leka go di kga, go bohlokwa kudu gore o thome ka go dira nyakišišo ka kelohloko. Hwetša gore go mela ditlokwane dife tše lewago le tše di nago le mpholo lefelong la geno. Ithute go di hlaola. Go ka nyakega le gore o ikopanye le ditsebi, tše bjalo ka rakhemisi goba setsebi sa ditlokwane. Le ka mohla o se ke wa fo kga tlokwane ka baka la gore e le e botsana goba e nkga bose. Ge e ba o tloga o sa kgonthišege ka tlokwane, o se ke wa e-kga! Tlokwane e tee e nago le mpholo e lekane bakeng sa go dira gore dijo tše di apeilwego di se ke tša hlwa di ka lewa, gaešita le go di dira gore di be kotsi. Ge o ikwa o tlaba-tlabja ke dibete goba o opša ke hlogo ka morago ga ge o lle dijo tšeo di nago le ditlokwane, e-ya ngakeng le semeetseng.

Go sa šetšwe gore o leka go kga ditlokwane goba aowa, o ka dula o thabela botse bja tšona. Go dira bjalo go ka go gopotša gore tlholo ye yeo e raranego, e bohlokwa le yeo e makatšago ga ya fo ba gona. Bjalo ka dilo tše dingwe tše makatšago tša tlhago, di nea bohlatse bja gore go na le Mmopi yo bohlale le yo lerato.—Genesi 1:11-13; Psalme 104:24.

[Mongwalo wa ka tlase]

[Seswantšho go letlakala 18]

Morel

[Seswantšho go letlakala 18]

Shiitake

[Seswantšho go letlakala 18]

Portobello

[Seswantšho go letlakala 18]

Cremini