Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Beibele ka Leleme Leo le Dirišwago ka Mehla

Beibele ka Leleme Leo le Dirišwago ka Mehla

Beibele ka Leleme Leo le Dirišwago ka Mehla

“GE E ba o dumela gore Beibele ke lentšu la Modimo leo le yago go batho, seo se bolela gore Modimo o boledišana le rena. . . . Ge e ba bodumedi bja gago bo kgoma bophelo bja gago ka moka, gona leleme leo le dirišwago [ka Beibeleng] e swanetše go ba leo le bolelwago ka mehla.” A ke mantšu ao a ngwadilwego ke seithuti Alan Duthie ka pukung ya gagwe ya Bible Translations: And How to Choose Between Them.

Barati ba Lentšu la Modimo ba le dumela ka pelo ka moka. Ba dumela ka mo go feletšego gore “Lengwalo ka moka le buduletšwe ke Modimo gomme le hola ka go ruta, go sola, go lokiša dilo, go laya ka toko.” (2 Timotheo 3:16) Beibele ga se puku ya dipolelwana tša go se re selo tša bodumedi tšeo di fetilwego ke nako. E ‘a phela e bile e matla,’ gomme e nea ditharollo tša kgonthe tša mathata a letšatši le letšatši. (Baheberu 4:12) Lega go le bjalo, e le gore puku yeo e kgethwa e kwešišwe le go dirišwa ke babadi ba yona, e swanetše go ba ka leleme leo le dirišwago ka mehla. Go ba gona, karolo yeo e bitšwago Testamente e Mpsha e be e se ya ngwalwa ka Segerika sa bogologolo seo se bego se dirišwa ke bo-radifilosofi ba bjalo ka Plato, eupša e be e ngwadilwe ka Segerika se tlwaelegilego, seo se bego se dirišwa ka mehla seo se bitšwago se-Koine. Ee, Beibele e ile ya ngwalelwa gore e balwe le go kwešišwa ke bao e lego batho feela.

Bakeng sa go fihlelela morero wo, nywageng ya morago bjale go tšweleditšwe diphetolelo tše mmalwa tša sebjale-bjale ka maleme a fapa-fapanego. Mafelelo a se e bile a holago kudu. Go dirilwe gore Mangwalo a kgone go hwetšwa ke batho bohle. Lega go le bjalo, tše dintši tša diphetolelo tše tše difsa di tloga di palelwa o šoro ge go tliwa tabeng ya go fetolela ka mo go nepagetšego le go bea mantšu ka tsela ya go se feto-fetoge. Ka mohlala, ba bangwe ba na le tshekamelo ya go uta dithuto tše di kwagalago tša Beibele mabapi le boemo bja bahu, leina la Modimo wa therešo le seo moya wa motho o lego sona.

Ka gona, barati ba Lentšu la Modimo ba thabela go lokollwa ga Phetolelo ya Lefase le Lefsa ya Mangwalo a Bakriste a Segerika ka Sepedi. Dihlatse tša Jehofa di tsebišitše go lokollwa ga phetolelo ye ya mehleng yeno Dikopanong tša Selete tša “Go Kwa Modimo” tša 2005. E sa tutuetšwe goba go šitišwa ke ditumelo tša bodumedi, e fetolela mantšu ka tsela e nepagetšego kudu, e dira gore re kgone go hwetša kwešišo e tseneletšego yeo nakong e fetilego, bao ba bego ba sa tsebe maleme a bogologolo ba bego ba sa kgone go e hwetša. Lega go le bjalo, mo gongwe o ka ipotšiša gore ke mang yo a ikarabelago ka phetolelo ye e kgahlišago?

Bafetoledi Bao ba Ilego ba Nea Modimo Letago

Gaešita le ge Phetolelo ya Lefase le Lefsa ya Mangwalo a Bakriste a Segerika e ka ba e le e mpsha go batho bao ba bolelago Sepedi, ge e le gabotse e be e dutše e le gona ga e sa le go tloga ka 1950. Ka nako yeo e ile ya lokollwa ka Seisemane ke Watch Tower Bible and Tract Society—e lego Mokgatlo wa Beibele wa ditšhaba-tšhaba wo o nago le histori e telele ya go gatiša Beibele. Sehlogo sa phetolelo ye e mpsha—seo se fapanego kudu le go aroganywa mo go tlwaelegilego ga Beibele ka seo go thwego ke testamente ya kgale le testamente e mpsha—e fo ba e nngwe ya ditsela tše dintši tšeo ka tšona phetolelo ye e bego e tla itlhatsela e le ya moswana-noši. Morokami (wa Seisemane) wa September 15, 1950, o itše: “Banna bao ba bopago komiti ya go fetolela ba bontšhitše kganyogo ya bona . . . ya go dula ba sa tsebje, gomme ka mo go kgethegilego ga ba nyake gore maina a bona a phatlalatšwe ge ba sa dutše ba phela goba ka morago ga ge ba hwile. Morero wa phetolelo ye ke go phagamiša leina la Modimo yo a phelago wa therešo.”

New World Translation of the Holy Scriptures, kgatišo ya bolumo e tee ya Beibele ka moka, e lokolotšwe ka 1961. Gaešita le ge go fihla le lehono maina a bafetoledi ba yona a sa tsebje, ga go na pelaelo mabapi le maikemišetšo a bona goba go tsenelela ga boineelo bja bona. Ketapele ya kgatišo ya 1984 e itše: “Go fetolela Mangwalo a Makgethwa go bolela go fetolela dikgopolo le mantšu a Jehofa Modimo lelemeng le lengwe . . . Bafetoledi ba phetolelo ye, bao ba boifago le go rata Mongwadi yo e lego Modimo wa Mangwalo a Makgethwa, ba ikwa ba ikarabela go Yena ka mo go kgethegilego bakeng sa go fetišetša dikgopolo le dipolelo tša gagwe ka go nepagala kamoo go ka kgonegago ka gona.”

Go sa šetšwe maikemišetšo a tšona a mabotse, na ditho tša komiti di be di swanelega go dira modiro wo? Diithuti tše dingwe tše di belaelago di bolela gore ka ntle le gore go utollwe maina a bafetoledi le mangwalo a bona a tša thuto, phetolelo ye e swanetše go tšewa feela e le e fetoletšwego ke bo-maithutwane. Eupša ga se diithuti ka moka tšeo di bilego le kgopolo e bjalo ya go se be le teka-tekano. Alan S. Duthie o ngwala gore: “Ge e ba re tseba gore bafetoledi goba bagatiši ba phetolelo e itšego ya Beibele ke bomang, na seo se re thuša go dira phetho ya ge e ba phetolelo yeo e nepagetše goba e fošagetše? Ga go bjalo. Ga go na seo se ka dirago gore go hlahloba dibopego tša phetolelo e nngwe le e nngwe ka boyona go se nyakege.” *

Babadi ba dikete-kete ba dirile sona seo. Lehono lefaseng ka bophara go gatišitšwe dikopi tše ka godimo ga tše 129 102 228 tša Phetolelo ya Lefase le Lefsa e feletšego goba karolo ya yona ka maleme a 58. Babadi ba yona ba bantši ba lemogile eng?

Phetolelo Yeo e Kgethagatšago Leina la Modimo

Go Mateo 6:9, Jesu o rutile barutiwa ba gagwe go rapela ka tsela ye: “Tatago rena wa magodimong, leina la gago a le kgethagatšwe.” Lega go le bjalo, diphetolelong tše dintši, Modimo ke motho yo a se nago leina, o bitšwa feela ka sereto “Modimo” goba “Morena.” Fela go be go se bjalo mathomong. Modimo o ile a hlaolwa gabotse mo e nyakilego go ba ka makga a 7 000 ka Mangwalong a Seheberu a mathomong ka leina la gagwe e lego “Jehofa.” (Ekisodo 6:3; Psalme 68:4) Nywageng ya ka morago poifo ya tumela-khwele e ile ya dira gore Bajuda ba kgaotše go diriša leina la Modimo. Ka morago ga lehu la baapostola ba Jesu, pono ye ya tumela-khwele e ile ya šwahlela ka phuthegong ya Bokriste. (Bapiša le Ditiro 20:29, 30; 1 Timotheo 4:1.) Bangwalolodi ba dikarolo tša Mangwalo a Segerika ba ile ba thoma go tloša leina la Modimo e lego Jehofa, gomme sebakeng sa lona ba tsenya lentšu la Segerika Kyʹri·os leo le bolelago gore “Morena” le la The·osʹ leo le bolelago gore “Modimo.”

Ka mo go thabišago, Phetolelo ya Lefase le Lefsa e gatile mogato o mogolo kudu wa go bušetša leina la Jehofa ka Mangwalong a Bakriste a Segerika (ao go thwego ke Testamente e Mpsha), gomme leina leo le tšwelela fao ka makga a 237. Go bušetšwa mo ga se gwa thewa phethong e dirilwego ka go se naganišišwe ya bafetoledi, eupša go theilwe nyakišišong e kwagalago le e dirilwego ka kelohloko. Ka mohlala, Luka 4:18 e tsopola mantšu a Jesaya 61:1. Ka mongwalong wa mathomo wa Seheberu, leina Jehofa le tšweletše temaneng yeo ka go Jesaya. * Ka gona, ka go Phetolelo ya Lefase le Lefsa, Luka 4:18 e fetoletšwe ka mo go swanetšego ka gore: “Moya wa Jehofa o go nna, gobane o ntloleditše go tsebiša badiidi ditaba tše dibotse.”

Le gona diphetolelo tše bjalo di thuša babadi go hlaola Jehofa Modimo go Morwa wa gagwe yo a tswetšwego a nnoši, Jesu Kriste. Ka mohlala, diphetolelo tše dintši di fetolela Mateo 22:44 ka gore: “Morena o itše go Morena wa-ka.” Eupša ge e le gabotse ke mang a bolelago le mang? Ge e le gabotse, temana ye ke tsopolo e tšwago go Psalme 110:1, yeo ka mongwalong wa mathomong wa Seheberu e nago le leina la Modimo. Ka go rialo, Phetolelo ya Lefase le Lefsa e fetolela temana ye ka gore: “Jehofa o itše go Morena wa-ka: ‘Dula ka letsogong la-ka le letona go fihla ke bea manaba a gago ka tlase ga dinao tša gago.’” Go kwešiša phapano yeo e bontšhwago ke Mangwalo magareng ga Jehofa Modimo le Morwa wa gagwe ga se feela taba ya go hwetša thuto. (Mareka 13:32; Johane 8:17, 18; 14:28) Ke gabohlokwa bakeng sa go phologa ga motho. Ditiro 2:21 e re: “Yo mongwe le yo mongwe yo a bitšago leina la Jehofa o tla phološwa.”

Go Nepagala le go Kwagala

Go na le dibopego tše dingwe gape tše oketšegilego tšeo di kgahlišago kudu tša Phetolelo ya Lefase le Lefsa. Sengwalwa sa motheo sa Segerika seo se hlahlobišišitšwego sa Westcott le Hort se ile sa kgethwa e le motheo o mogolo bakeng sa phetolelo ye. Go ile gwa dirišwa šedi e kgolo kudu go fetolela Segerika sa mathomong ka tsela e nepagetšego le ya go lebanya ka mo go ka kgonegago ka leleme leo le kwešišegago gabonolo la mehleng yeno. Go dira bjalo ga se gwa boloka feela go nepagala ga dingwalwa tša mathomong tša Beibele, eupša gape go dirile gore kwešišo e oketšege.

Tšea ka mohlala lengwalo la Baroma 13:1, moo moapostola Paulo a kgothaleditšego Bakriste gore ba “ikokobeletše balaodi ba bagolo,” goba mebušo ya lefase. Diphetolelo tše dintši di bolela gore mebušo e bjalo e “kgethilwe ke Modimo” goba “e hlomilwe ke Modimo.” (King James Version; Jerusalem Bible) Babuši ba bangwe ba dirišitše diphetolelo tše bjalo go lokafatša pušo ya bona ya bonkgwete. Eupša ka mokgwa wa yona wa go fetolela ka go lebanya le ka mo go nepagetšego, Phetolelo ya Lefase le Lefsa e fetolela temana ye ka gore, “balaodi bao ba lego gona ba beilwe ke Modimo maemong a bona a lekanyeditšwego.” * Bjale go ka kwešišwa gore gaešita le ge e se Modimo ka boyena a kgethago babuši ba lefase, o dumelela batho ba bjalo go ba maemong a bolaodi ao a feta-fetanago magareng ga bona—eupša ba dula ba le ka tlase ga gagwe.

Le gona Phetolelo ya Lefase le Lefsa e katanela go bontšha phapano e nyenyane yeo e lego gona gare ga madiri a Segerika. Malemeng a mantši a mehleng yeno, madiri a kopantšwe e le gore a bontšhe nako ya tiragalo ya lediri—e lego lebaka leo le fetilego, lebaka la bjale goba leo le tlago. Ka Segerika madiri gape a bontšha gore go dirwa tiro ya mohuta ofe—e ka ba e le gore ke ya nakwana, e feditšwe goba ke e tšwelago pele. Ela hloko mantšu a Jesu go Mateo 6:33. Lediri la Segerika leo le bolelago go “tsoma” le fetišetša kgopolo ya tiro e tšwelago pele. Ka gona seo se bolelwago ka mo go feletšego ke mantšu a Jesu se bontšhwa ke phetolelo e rego: “Ka gona, tšwelang pele le tsoma mmušo pele le toko ya gagwe, gomme dilo tše tše dingwe ka moka le tla di okeletšwa.” Ka mo go swanago, Mateo 7:7 e fetoletšwe ka gore: “Tšwelang pele le kgopela, le tla newa; tšwelang pele le tsoma, le tla hwetša; tšwelang pele le kokota, le tla bulelwa.”—Bona gape le Baroma 1:32; 6:2; Bagalatia 5:15.

Phetolelo ya Lefase le Lefsa e dira boiteko bjo bogolo kudu bja go fetolela mantšu a motheo ka tsela e sa feto-fetogego le e swanago. Ka mohlala, lentšu la Segerika psy·kheʹ, le fetoletšwe e le “moya” mo gongwe le mo gongwe moo le tšwelelago gona. Ka baka leo, babadi ba ka lemoga kapejana gore ka go fapana le dikgopolo tša bodumedi, moya ga se wo o sa hwego. O ka hwa.—Mateo 2:20; Mareka 3:4; Luka 6:9; 17:33.

Go Dira Gore Lentšu la Modimo le Hwetšagale Lefaseng ka Bophara

Go lokollwa ga Mangwalo a Bakriste a Segerika ka Sepedi ke feela mathomo-mayo. Go dirilwe ditokišetšo tša go fetolela Beibele ka moka ga yona nakong e tlago. Lega go le bjalo, na babadi ba ka kgonthišega gore phetolelo ya Sepedi e tla ba e nepagetšego le e fetolelago mantšu ka go se feto-fetoge go etša ya Seisemane?

Ruri go bjalo. Se ke ka gobane modiro wa bofetoledi o hlokometšwe ka šedi e kgolo ke Sehlopha se Bušago sa Dihlatse tša Jehofa. Ka tsela e bohlale, go ile gwa dirwa phetho ya gore phetolelo ya Beibele ka maleme a šele e fetolelwe ke sehlopha. Ka baka leo, dihlopha tša go fetolela Beibele di ile tša hlongwa dinageng tše dintši lefaseng ka bophara. Lefapha leo le bitšwago Ditirelo tša Bofetoledi le ile la hlongwa ntlong-kgolo ya Dihlatse tša Jehofa, kua Brooklyn, New York, e le gore le thuše dihlopha tšeo, le arabe dipotšišo gotee le go kgonthišetša go kwana ga diphetolelo tša maleme a fapa-fapanego tša Phetolelo ya Lefase le Lefsa. Le gona go ile gwa hlangwa sedirišwa seo se šomago ka katlego kudu e lego tshepedišo ya computer bakeng sa go thuša bafetoledi ba Beibele. O ka kgonthišega gore: Modiro wa bofetoledi o sa dutše o nyaka gore batho ba dire boiteko bjo bogolo. Eupša go dirišwa ga computer go tloga go nolofaditše pakane e kgolo kudu yeo e beetšwego dihlopha tša go fetolela Beibele, e lego go fetolela Phetolelo ya Lefase le Lefsa ka go nepagala le ka go tsepama go swana le phetolelo ya Seisemane. Gare ga dilo tše dingwe, mokgwa wo wa go fetolela go dirišwa computer o bontšha kamoo lentšu le lengwe le le lengwe la Seheberu le la Segerika le fetoletšwego ka gona ka kgatišong ya Seisemane—e lego thušo e kgolo go bafetoledi bakeng sa go kgetha mantšu a swanetšego ka segagabo bona.

Go atlega ga ditokišetšo tše go ka bonwa gabotse ka go fo lebelela dipoelo. Re go kgothaletša gore o hlahlobe Phetolelo ya Lefase le Lefsa ya Mangwalo a Bakriste a Segerika. O ka e hwetša go bagatiši ba makasine wo. Le gona o tla thabela dibopego tša yona tše dintši tše di kgethegilego: mongwalo o bonagalago le o balegago gabotse; dihlogo tše di tšwelelago matlakaleng tšeo di go thušago go hwetša kapejana kudu ditemana tšeo di tlwaelegilego; mebapa e hlalositšwego gabotse; le lemetletšo leo le nago le ditaba tše kgahlišago. Sa bohlokwa kudu ke gore o ka bala Beibele ye ka kgodišego ya gore e fetišetša ka mo go nepagetšego mantšu a Modimo ka leleme leo le dirišwago ka mehla.

[Mengwalo ya ka tlase]

^ ser. 9 Go a kgahliša go tseba gore Kgatišo ya Ditšhupetšo (1971) ya New American Standard Bible le yona ka mo go swanago e itše: “Ga se ra diriša leina la seithuti le ge e le sefe bakeng sa gore se botšišwe dipotšišo goba se retwe ka gobane re dumela gore Lentšu la Modimo le swanetše go kgomarela bohlokwa bja lona.”

^ ser. 13 Ke therešo gore phetolelo ya Segerika ya Septuagint e bile motheo wa ditsopolo tša Mangwalo a Seheberu ka go seo se bitšwago Testamente e Mpsha. Ka ge dikopi tša ka morago tša Septuagint di se na leina la Modimo, diithuti tše dintši di bolela gore ka mo go swanago leina leo le swanetše gore le se ke la tsenywa ka Mangwalong a Bakriste a Segerika. Lega go le bjalo, dikopi tša kgale-kgale tšeo di sa dutšego di hwetšagala tša Septuagint di na le leina Jehofa—sebopegong sa tšona sa Seheberu sa mathomong. Se se nea thekgo e matla tabeng ya go tsošološwa ga leina Jehofa ka Mangwalong a Segerika.

^ ser. 17 Bona A Manual Greek Lexicon of the New Testament, yeo e ngwadilwego ke G. Abbott-Smith le A Greek-English Lexicon yeo e ngwadilwego ke Liddell le Scott. Go ya ka dipuku tše le methopo e mengwe e ka botwago, polelwana ye ya Segerika ka go lebanya e bolela “go bea ka tatelano, go lokeletša lefelong leo le swanetšego.”

[Seswantšho go letlakala 18]

Bangwadi ba Beibele ba bjalo ka moapostola Paulo ba ngwadile ka leleme leo le dirišwago ka mehla

[Diswantšho go letlakala 20, 21]

Dibopego tša Phetolelo ya Lefase le Lefsa:

1 Timotheo 3:16, go etša ge e tšwelela go Codex Sinaiticus, 4th century C.E.

Go ile gwa dirišwa šedi e kgolo kudu go fetolela Segerika sa mathomong ka tsela e nepagetšego le ya go lebanya ka mo go ka kgonegago ka leleme leo le kwešišegago gabonolo la mehleng yeno

Mongwalo o balegago gabonolo o dira gore o thabele go bala

Dihlogo tše di tšwelelago matlakaleng di dira gore go be bonolo go hwetša kapejana kudu ditemana tšeo di tlwaelegilego tša Beibele

Mebapa yeo e hlalositšwego gabotse e thuša babadi go oketša kwešišo ya bona ka dinaga tša ka Beibeleng

[Seswantšho go letlakala 22]

Go kwagala ga “Phetolelo ya Lefase le Lefsa” go thuša kudu bodireding bja Bokriste