Lefase le le Lebile Kae?

KE ENG seo se tlago go direga nywageng e 10, 20, goba e 30 e tlago? E ka ba mo go tšhošago go nagana ka bokamoso mehleng ye ya botšhošetši. Thekinolotši e gola ka lebelo le legolo. Go gwebišana ga ditšhaba go dirile gore ditšhaba tše dintši di ithekge ka tše dingwe. Na baetapele ba lefase ba ka tsoga ba kopane gore ba tliše bokamoso bjo bo thabišago? Batho ba bangwe ba re ee, ba holofela gore ka ngwaga wa 2015, baetapele ba tla kgona go fediša go ata ga bodiidi le tlala, ba fediše go ata ga AIDS, gomme ba fokotše ka seripa-gare palo ya batho bao ba se nago meetse a hlwekilego le tshepedišo ya go lahlwa ga ditšhila.—Bona lepokisi le le rego, “Go ba le Kholofelo ge go Bapetšwa le Seo e Lego Therešo.”

Lega go le bjalo, seo batho ba se naganago ka bokamoso gantši se bonagetše e le selo se sa kgonegego. Ka mohlala, nywaga-kgolong e fetilego, setsebi se sengwe se ile sa bolela gore ka 1984, balemi ba tlo lema lebato la lewatle ka diterekere tša ka tlase ga meetse; yo mongwe yena o boletše gore ka 1995, dikoloi di tla ba di na le dilo tšeo di laolwago ka computer tšeo di tlago go thibela go thulana ga dikoloi; gomme yo mongwe o ile a bolela e sa le pele gore ka 2000, go tla ba go na le batho ba ka bago 50 000 ba dulago e bile ba šoma kua lefau-faung. Therešo ke gore bona bao ba boletšego tšona dilo tšeo ga bjale ba duma eka nkabe ba ile ba no ikhomolela. Raditaba yo mongwe o ngwadile gore: “Ga go na se se fetago go bona gore ge nako e dutše e e-ya go bile molaleng gore batho ba ba hlalefilego lefaseng ge e le gabotse go bonagala e le diota.”

“Mmapa” Woo o ka re Hlahlago

Batho ba bolela ba sa fetše mabapi le bokamoso, eupša ka dinako tše dingwe pono ya bona ka bjona e theilwe kudu boikgopolelong go e na le go ba ya kgonthe. Ke kae moo re ka hwetšago pono e ka botwago mabapi le seo se letšego ka pele?

Ela hloko mohlala wo. Anke o nagane o sepela ka pese nageng yeo o sa e tsebego. Ka gobane naga yeo o sa e tsebe, o thoma go se sa dudišega. O a ipotšiša, ‘ge e le gabotse ke mo kae? Na pese ye ge e le gabotse e ya mo go swanetšego? Go šetše nako e kaaka’ng gore ke fihle moo ke yago gona?’ Ka go lebelela mmapa o swanetšego le ka go lebelela maswao ao o a bonago ka ntle ga lefasetere, o ka kgona go hwetša dikarabo tša dipotšišo tša gago.

Boemo bjo bo swana le bja batho ba bantši lehono bao ba tshwenyegago ge ba nagana ka bokamoso. Ba ipotšiša gore ‘na re lebile kae? Na re tloga re le tseleng yeo e lebišago khutšong ya lefase ka bophara? Ge e ba go le bjalo re tlo fihla neng moo?’ Beibele e swana le mmapa woo o ka re thušago go araba dipotšišo tšeo. Ka  go ithuta yona ka kelohloko—le ka go lebeledišiša seo se diregago ka ntle ga “lefasetere,” e lego lefaseng—re ka ithuta mo gontši mabapi le moo re lego gona le moo re lebilego gona. Eupša sa mathomo re swanetše go ahla-ahla kamoo mathata a rena a thomilego ka gona.

Mathomo a Nyamišago

Beibele e re botša gore ge Modimo a be a bopa monna wa pele le mosadi, ba be ba phethagetše le gore o ile a ba bea tikologong ya paradeise. Adama le Efa ba be ba bopetšwe gore ba phele ka mo go sa felego—e sego feela go phela nywaga e 70 goba e 80. Modimo o ile a re go bona: “Tswalang Le atê, tlalang lefase, Le le fenyê.” Morero wa Modimo e be e le gore Adama, Efa le bana ba bona ba katološetše Paradeise dikarolong tše dingwe ka moka tša lefase.—Genesi 1:28; 2:8, 15, 22.

Adama le Efa ba ile ba rabela malebana le Modimo. Ka baka leo, ba ile ba lahlegelwa ke legae la bona la Paradeise. Go oketša moo, ba ile ba thoma go fokola ganyenyane-ganyenyane mmeleng le monaganong ka mo go tšwelago pele. Letšatši le lengwe le le lengwe, Adama le Efa ba be ba batamela kgaufsi le go hwa ga bona. Ka baka la’ng? Ka gobane ba be ba dirile sebe ka go furalela Mmopi wa bona, gomme “moputso woo sebe se o lefago ke lehu.”—Baroma 6:23.

Mafelelong Adama le Efa ba ile ba hwa, eupša ba hwile ba belege barwa le barwedi ba mmalwa. Na bana ba ba be ba tla kgona go phethagatša morero wa Modimo wa mathomong? Ba be ba ka se kgone ka gobane ba be ba abetše go se phethagale ga batswadi ba bona. Ge e le gabotse, go tloga go moloko o mongwe go ya go o mongwe, bana ka moka ba Adama ba abetše sebe le lehu. Le rena ka mo go swanago re se abetše. Beibele e re: “Go etša ge ka motho o tee sebe se tsene lefaseng, gomme  lehu la tsena ka sebe, ka baka leo lehu le aparetše batho bohle gobane bohle ba dirile sebe.”—Baroma 3:23; 5:12.

Go Lemoga Nako ya Rena ya Gona Bjale

Borabele bja Adama le Efa e bile mathomo a leeto le letelele leo le kwešago bohloko la batho leo le tšwetšego pele go ba go fihla mehleng ya rena. Mongwadi yo mongwe wa Beibele ge a bolela ka leeto leo o re, batho ba ile ba dirwa gore ‘ba ikokobeletše lefeela.’ (Baroma 8:20) Seo se hlalosa gabotse gakaakang bothata bjoo batho ba lego go bjona! Ke therešo gore bana ba Adama ba akaretša banna le basadi ba bohlale ba thutamahlale, batho ba nago le bokgoni bjo bogolo go tša kalafo le go tša thekinolotši. Lega go le bjalo, ga go le o tee go bona yo a ilego a kgona go tliša khutšo ya lefase ka moka le bophelo bjo bobotse tšeo Modimo a bego a di reretše batho.

Borabele bja Adama le Efa bo kgoma yo mongwe le yo mongwe wa rena. Ka mohlala, ke mang yo a se a kago a kwešwa bohloko ke go hlokega ga toka, go boifa bosenyi, bohloko bjo bo tlišwago ke malwetši a bago gona nako e telele goba manyami ao a re welago ge yo re mo ratago a e-hwa? Khutšo le ge e le efe yeo re e thabelago bophelong kapejana e tšeela legato ke masetlapelo. Gaešita le ge bophelo bja rena bo e na le dinako tša lethabo, go fo ba bjalo ka ge mopatriareka wa bogologolo Jobo a ile a hlalosa gore: “Motho . . . matšatši a xaxwe xa se a makae, ’me ó hoše tapišexo.”—Jobo 14:1.

 Ge re lebelela mo re tšwago gona le boemo bjo bo nyamišago bjoo ga bjale re lego go bjona, go ka bonagala bokamoso bo se na se sebotse seo bo tla se tlišago. Eupša Beibele e re kgonthišetša gore Modimo a ka se dumelele maemo a bjalo gore a tšwele pele ka mo go sa felego. Morero wa gagwe wa mathomong ka batho o tla atlega. (Jesaya 55:10, 11) Ke ka baka la’ng re ka kgodišega gore seo se tla direga e se kgale?

Go ya ka Beibele, ga bjale re feta nakong e hlobaetšago yeo e bitšwago ‘mehla ya bofelo.’ (2 Timotheo 3:1) Polelwana yeo ga e bolele go fedišwa ga polanete yeo e lego Lefase le bophelo ka moka bjoo bo lego go yona. Go e na le moo, e bolela “bofelo bja tshepedišo ya dilo” le bofelo bja maemo ao a re bakelago manyami. (Mateo 24:3) Beibele e bolela ka ditiragalo le mekgwa ya batho tšeo di tla thopago-sefoka nakong ya mehla ya bofelo. Ela hloko tše dingwe tša dilo tše lepokising leo le lego go letlakala 8, ke moka o lebelele ka ntle ga “lefasetere” e lego seo se diregago lefaseng. Mmapa wa rena e lego Beibele, o re thuša go lemoga gore gona bjale re kgaufsi kudu le bofelo bja tshepedišo ye ya dilo. Eupša ke’ng seo se tlago go latela?

Seo Bokamoso bo se Huperego

Kapejana ka morago ga gore Adama le Efa ba rabele, Modimo o ile a thoma go utolla morero wa gagwe wa thulaganyo ya go thea Mmušo woo “o ka se kexo wa šwalalanywa neng le neng.” (Daniele 2:44) Mmušo woo, wo ba bantši ba rutilwego gore ba o rapelele thapelong yeo e tsebjago kudu e le Thapelo ya Morena, o tla tliša ditšhegofatšo tše dintši bathong.—Mateo 6:9, 10.

Mmušo wa Modimo ga e fo ba kgopolo e sa kwešišegego yeo e lego ka dipelong tša batho. Ke mmušo wa kgonthe wa legodimong woo o tlago go tliša mo gontši lefaseng. Anke o ele hloko seo Modimo a holofetšago gore o tla se direla batho ka Mmušo wa gagwe. Beibele e re Modimo o tla thoma ka go “senya bao ba senyago lefase.” (Kutollo 11:18) Ke’ng seo a tlago go se direla bao ba mo kwago? Lentšu la gagwe le le ngwadilwego le re o tla “phumola megokgo ka moka mahlong a bona, gomme lehu le ka se hlwe le sa ba gona, le ge e le manyami goba sello goba bohloko di ka se hlwe di sa ba gona.” (Kutollo 21:4) Ke motho ofe yoo a ka kgonago go dira dilo tšeo? Ke Modimo a nnoši yo a ka dirago gore re phele maemong ao a ilego a a rerela batho mathomong.

O ka holwa bjang ke ditšhegofatšo tšeo Mmušo wa Modimo o tlago go di tliša? Johane 17:3 e re: “Se se bolela bophelo bjo bo sa felego, gore ba hwetše tsebo ka wena Modimo a nnoši wa therešo le ka yo o mo romilego, Jesu Kriste.” Dihlatse tša Jehofa di diriša lenaneo la thuto la lefase ka bophara leo le thušago batho go dira sona seo. Bodiredi bja tšona bo dirwa dinageng tše ka bago 230, gomme dikgatišo tša tšona di gatišwa ka maleme a fetago 400. Ge e ba o tla rata go ithuta mo gontši, ikopanye le Dihlatse tša Jehofa tša lefelong la geno goba o ngwalele atereseng e swanetšego go letlakala 5.

[Ntlhakgolo go letlakala 14]

“Ntheetšeng, lena ba le rego, ‘Lehono goba gosasa re tla tšea leeto la go ya motseng o itšego, moo re tla fetšago nywaga gona gomme ra swarega kgwebong le gona ra dira tšhelete e ntši.’ Ga le tsebe le ka mohla gore bophelo bja lena gosasa bo tla ba bjang!”—Jakobo 4:13, 14, Today’s English Version

[Ntlhakgolo go letlakala 14]

Beibele e bolela ka histori ya rena go ba go fihla morago go monna wa pele le mosadi. Ka gona, e re botša gore re tšwa kae. E bile e re bontšha moo re lebilego gona. Eupša gore re kwešiše seo Beibele e re botšago sona, re swanetše go ithuta yona ka kelohloko, go etša ge re be re tla dira bjalo ka mmapa

[Ntlhakgolo go letlakala 15]

“Sebe” se ka bolela tiro e fošagetšego goba boemo bja go ba yo a sekametšego bobeng. Re belegwa re e na le sebe, e lego seo se kgomago ditiro tša rena. “Mo ‘faseng xa xo motho-moloki mo-dira-tše-boló e a sa direxo sebe.”—Mmoledi 7:20

[Ntlhakgolo go letlakala 16]

Ge e ba o be o ka dira kopi ya letlakala leo le nago le patso e ntsho godimo ga lona, patso yeo e tla tšwelela dikoping ka moka tšeo o tlago go di dira. Ka ge re le bana ba Adama—dikopi, ge re bolela ka tsela ya seswantšhetšo—re na le sebe. Ke sona seo se bego se le go Adama, “motho wa mathomo”

[Ntlhakgolo go letlakala 16]

Beibele e re: “Motho e a sepelago ga a tsebe go tsebiša dikgato tša gagwe mo a yago ntshe.” (Jeremia 10:23, PK) Se se hlalosa lebaka leo maiteko a batho a go tliša khutšo ya lefase a paletšwego ka gona. Motho ga se a bopelwa go “tsebiša dikgato tša gagwe” a sa hlahlwe ke Modimo

[Ntlhakgolo go letlakala 17]

Mopsalme wa Beibele o itše go Modimo: “’Ntšu la xaxo ké lebônê la dinaô tša-ka, ké seetša tseleng ya-ka.” (Psalme 119:105) Ka ge e le lebone, Beibele e re thuša go tšea dikgato tše bohlale ge go fihla nako ya gore re dire diphetho. Ka ge e le ‘seetša tseleng tša rena,’ e hlabiša seetša tseleng yeo e lego pele ga rena e le gore re lemoge seo bokamoso bo se swaretšego batho

[Lepokisi go letlakala 15]

Go Ba Le Kholofelo Ge Go Bapetšwa Le Seo E Lego Therešo

Ka September 2000, dinaga tšeo e lego ditho tša Ditšhaba tše Kopanego di ile tša dumelelana ka dipakane tše mmalwa tšeo di nyakago go di fihlelela ka 2015. Dipakane tšeo di be di akaretša:

▪ Go fokotša palo ya batho ba phelago ka tšhelete ya ka fase ga tolara ka letšatši gotee le bao ba tlaišwago ke tlala ka 50 lekgolong.

▪ Go kgonthišetša gore bana ka moka ba fetša sekolo sa bona sa primary.

▪ Go fediša go se lekane ga banna le basadi dikarolong ka moka tša thuto.

▪ Go fokotša go hwa ga bana ba ka tlase ga nywaga e mehlano ka 66 lekgolong.

▪ Go fokotša go hwa ga basadi ba belegago ka 75 lekgolong.

▪ Go thibela le go fokotša go phatlalala ga HIV/AIDS gotee le malwetši a mangwe a boifišago a bjalo ka malaria.

▪ Go fokotša palo ya batho bao ba se nago meetse a hlwekilego a go nwa ka 50 lekgolong.

Na dipakane tše di ka fihlelelwa? Ka morago ga go hlahloba ditaba gape ka 2004, sehlopha sa ditsebi tša tša kalafo go tšwa lefaseng ka moka se ile sa phetha ka gore go ba ga rena le kholofelo go swanetše go bonagatša temogo ya gore dipakane tšeo re nyakago go di fihlelela ga di bontšhe seo ge e le gabotse se diregago. Ketapele ya puku ya State of the World 2005 e bega gore: “Bodiidi bo dira gore go se ke gwa ba le tšwelopele dikarolong tše dintši. Malwetši a bjalo ka HIV/AIDS a oketšega, gomme a dira gore bophelo bja batho dinageng tše dintši bo be kotsing. Nywageng e mehlano e fetilego, bana ba ka bago dimilione tše 20 ba ile ba hwa ka baka la malwetši a ka thibelwago a bakwago ke meetse a sa hlwekago, gomme letšatši le letšatši batho ba dimilione tše makgolo ba tšwela pele ba phela masetlapelong le ditšhileng tšeo di bakwago ke go hlokega ga meetse a go nwa a hlwekilego le tshepedišo e kaone ya go lahlwa ga ditšhila.”

[Lepokisi/Diswantšho go letlakala 16, 17]

DIPONTŠHO TŠE DINGWE TŠA “MEHLA YA BOFELO”

Dintwa tše di šiišago.—Mateo 24:7; Kutollo 6:4.

Tlala.—Mateo 24:7; Kutollo 6:5, 6, 8.

Mauba a malwetši.—Luka 21:11; Kutollo 6:8.

Go oketšega ga go hloka molao.—Mateo 24:12.

Go senywa ga lefase.—Kutollo 11:18.

Ditšhišinyego tše dikgolo tša lefase.—Luka 21:11.

Dinako tše di hlobaetšago tšeo go lego thata go lebeletšana le tšona.—2 Timotheo 3:1.

Go rata tšhelete ka mo go feteletšego.—2 Timotheo 3:2.

Go se kwe batswadi.—2 Timotheo 3:2.

Go hlokega ga maikwelo a borutho a tlhago.—2 Timotheo 3:3.

Go rata maipshino go e-na le go rata Modimo.—2 Timotheo 3:4.

Go hlokega ga boitshwaro.—2 Timotheo 3:3.

Go se rate go loka.—2 Timotheo 3:3.

Go se ele hloko kotsi e tlago.—Mateo 24:39.

Bakweri ba gana bohlatse bja gore ye ke mehla ya bofelo.—2 Petro 3:3, 4.

Go bolelwa ga Mmušo wa Modimo lefaseng ka bophara.—Mateo 24:14.

[Methopo]

© G.M.B. Akash/Panos Pictures

© Paul Lowe/Panos Pictures

[Seswantšho go letlakala 17]

Dihlatse tša Jehofa di tsebja ka go bolela ditaba tše dibotse tša Mmušo wa Modimo