Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

O ka Phela Nako e Kaaka’ng?

O ka Phela Nako e Kaaka’ng?

O ka Phela Nako e Kaaka’ng?

“Ya ba xôna nama y’axwe è tl’o xo boêla, ya mphsafala, a tlo etša mola à sa le yo mofsa.”—JOBO 33:25.

GE MPŠA e e-hwa ka morago ga go phela nywaga e 10 goba e 20, e ba e šetše e dirile dilo tše dintši tšeo dimpša di di dirago. E ka ba e ile ya godiša dimpšanyana, e rakedišitše dikatse, e epetše marapo e bile e šireleditše mong wa yona. Eupša ge motho a e-hwa ka morago ga go phela nywaga e 70 goba e 80, o fo ba a dirišitše karolwana e nyenyane kudu ya bokgoni bja gagwe. Ge e le gore o be a rata dipapadi, mohlomongwe a ka ba a be a kgona e tee goba tše pedi feela. Ge a be a rata mmino, mohlomongwe a ka ba a be a kgona go letša seletšo se tee feela goba tše pedi. Ge e le gore o be a rata go bolela le batho ka maleme a bo bona, a ka ba a be a kgona go bolela a mabedi goba a mararo feela ka thelelo. O be a ka kgona go thabela dilo tše dintši—go tseba batho, go ithuta dilo tše difsa le go batamela kgaufsi le Modimo—ge feela a be a ka phela nako e telele.

O ka ipotšiša gore, ‘Ke ka baka la’ng Modimo a ka bopa motho a na le kgopolo ya go thabela dilo tše dintši gomme a mo ferekanya ka go mo fa nako e nyenyane ya bophelo yeo e mo dumelelago go thabela dilo tše sego kae?’ Nako e nyenyane yeo motho a e phelago ga e bonale e dumelelana le go hlangwa mo go nago le morero mo go bonagalago tlholong. O ka ipotšiša gape gore, ‘Ke ka baka la’ng Modimo a ka bopa motho a na le dika tše di kgahlišago tše bjalo ka toka le kwelobohloko gomme ka nako e swanago a mo fa tshekamelo ya go itshwara gampe?’

Ge o bona koloi e botse e potegile gabohloko, na o fetša ka gore go potega moo ke karolo ya go hlangwa ga yona? Ga go bjalo le gatee! Ka ntle le pelaelo o ka re, ‘Koloi ye ga se ya hlangwa ka tsela ye. E swanetše go ba e hlamilwe gabotse eupša ka morago motho yo mongwe a e senya.’ Ka mo go swanago, ge re naganišiša ka mpho ya rena e kgahlišago kudu ya bophelo, re ka fo fetša ka gore ga bo ka mokgwa woo bo bego go reretšwe go ba ka wona. Nako e nyenyane yeo re e phelago le tshekamelo ya go itshwara gampe di bjalo ka go potega mo go kwešago bohloko. Go molaleng gore go na le motho yo a sentšego bohwa bja batho. Ke mang yo a dirilego bjalo? Bohlatse bja Beibele bo šupa ka mo go tiilego go sesenyi se tee.

Ge e ba moloko wa batho o thomile o na le bokgoni bja go phela ka mo go sa felego, ke mang yoo ka morago a ka bego a ile a senya bohwa bja moloko ka moka wa batho? E ka ba feela rakgolo-khukhu wa batho ka moka, yoo ka moka ga rena re tšwago go yena. Motho le ge e le ofe yo mongwe o be a ka senya feela dikarolwana tša leabela tša karolo e itšego ya batho—e lego ba lešika la gagwe. Ka gona Lentšu la Modimo, Beibele, le dumelelana le ditherešo tšeo di lemogegago ge le re: “Ka motho o tee [Adama, motho wa pele] sebe se tsene lefaseng, gomme lehu la tsena ka sebe, ka baka leo lehu le aparetše batho bohle.” (Baroma 5:12) Ka gona Mangwalo a bea Adama molato wa go senya bohwa bja rena. Bophelo bja batho bo be bo hlametšwe go ba bjang?

Go Kwešiša Seo Bophelo bo Bego bo se Hlametšwe

Ge e re lehu le “tsene lefaseng,” Beibele e bontšha gore batho ba be ba sa hlamelwa go hwa. Go batho, botšofadi le lehu ke ditla-morago tša borabele bja motho wa pele malebana le Modimo. Ka lehlakoreng le lengwe, diphoofolo di be di se tša rerelwa go phela ka mo go sa felego.—Genesi 3:21; 4:4; 9:3, 4.

Batho ba be ba hlamilwe go fapana le diphoofolo. Re diphedi tše di phagametšego diphoofolo, bjalo ka ge barongwa e le diphedi tše di phagametšego batho. (Baheberu 2:7) Go fapana le diphoofolo, Motho o bopilwe ka ‘seswantšho sa Modimo.’ (Genesi 1:27) Le gona go fapana le diphoofolo, Beibele e re Adama ke “morwa wa Modimo.” (Luka 3:38) Ka gona re na le lebaka le le kwagalago la gore motho o be a se a bopelwa go tšofala le go hwa. Modimo ga a hwe e bile ga se a bopela batho go hwa.—1 Timotheo 1:17; Baroma 8:20, 21.

Ditaba tše oketšegilego ka go hlama ga Modimo bophelo bja motho di hwetšwa dipegong tša histori ya meloko ya pele ya batho. Batho ba nakong yeo ba phetše nywaga-kgolo pele ba ka tšofala. Adama o phetše nywaga e 930. Ka morago ga meloko e mmalwa, morwa wa Noa e lego Seme o ile a fo phela nywaga e 600 gomme motlogolo wa Noa e lego Arapagasadi o phetše nywaga e 438. * (Genesi 5:5; 11:10-13) Ka morago, Aborahama o ile a phela nywaga e 175. (Genesi 25:7) Ditla-morago tša sebe nakong ya bophelo di ile tša thoma go bonala ganyenyane-ganyenyane di fokotša nako ya bophelo ge batho ba dutše ba katologa tlhamong ya mathomo e phethagetšego ya bophelo. Eupša mathomong motho o be a bopetšwe go phela ka mo go sa felego. Ka gona, ke ga tlhago go ipotšiša gore, ‘Na Modimo o sa dutše a nyaka gore batho ba thabele bophelo ka mo go sa felego mo lefaseng?’

Khunologo Botšofading

Bjale ka ge Jehofa Modimo a boletše gore yo mongwe le yo mongwe yoo a sa mo kwego o tla hwetša moputso wa sebe sa gagwe ka go hwa, ditlogolwana tša Adama di be di bonagala di se na kholofelo. (Genesi 2:17) Lega go le bjalo, Mangwalo a buduletšwego a fane ka kholofelo ya gore motho yo mongwe o tla hunolla batho botšofading. Re bala gore: “A a lopoloxê, a se foloxêlê moleteng, ke bone sa xo mo hunolla! Ya ba xôna nama y’axwe è tl’o xo boêla, ya mphsafala, a tlo etša mola à sa le yo mofsa.” (Jobo 33:24, 25; Jesaya 53:4, 12) Mo Beibele e fana ka tebelelo e kgahlišago—ya gore motho yo mongwe o tla hunolla batho botšofading!

Ke mang yo a bego a ka lefa topollo ye? Topollo ye e be e ka se rekwe ka tšhelete. Ge e bolela ka batho ba sa phethagalago, Beibele e re: “Motho a ka se kê a bá a lopolla ngwana wabô, a nthša sa xo mmoêlanya le Modimo . . . [gore a ka] phela xo ya xo ile.” (Psalme 49:7-9) Lega go le bjalo, Jesu Kriste o be a na le selo sa theko e kgolo kudu go feta tšhelete. Ge a be a le lefaseng, o be a phethagetše gobane bjalo ka Morwa wa Modimo, o be a šireleditšwe go abeleng sebe sa Adama. Jesu o boletše gore o be a tletše “go nea moya wa gagwe gore e be topollo bakeng sa ba bantši.” Lebakeng le lengwe o ile a re: ‘Ke tlile gore ba be le bophelo le gore ba be le bjona ka boati.’—Mateo 20:28; Johane 10:10.

Kholofelo ya bophelo bjo bo sa felego e be e le sehlogo se segolo sa boboledi bja Jesu. Lebakeng le lengwe molatedi wa gagwe yo a botegago Petro o ile a re go yena: “O na le mantšu a bophelo bjo bo sa felego.” (Johane 6:68) Beibele e ra go re’ng ge e bolela ka bophelo bjo bo sa felego?

Bophelo bjo bo sa Felego

Baapostola ba Jesu ba be ba lebeletše pele go thabeleng bophelo bjo bo sa felego legodimong bjalo ka karolo ya pušo ya Mmušo wa Jesu. (Luka 22:29; Johane 14:3) Lega go le bjalo, Jesu o boletše gantši ka morero wa Modimo ka lefase. (Mateo 5:5; 6:10; Luka 23:43) Ka gona, mehlolo ya Jesu le dithuto tša gagwe tša mabapi le bophelo bjo bo sa felego di tiiša kholofetšo ya Modimo yeo e sa lego e dirwa kgale ka moporofeta Jesaya, yoo a ngwadilego gore: “Lehu ó tlo le tloša ka xo sa felexo; Mong ’a bohle Morêna ó tlo phomola mexôkxô mahlong ohle.” (Jesaya 25:8) Bophelo bja batho bo ka se sa hlwa bo balwa ka nywaga e sego kae feela ya bofsa e latelwago ke ya botšofadi.

Ge batho bao ba botegago ba fihlelela phethego lefaseng le lefsa la Modimo, ba tla thabela khunologo botšofading. Beibele e re: “Tlholo ka boyona le yona e lokollwe bokgobeng bja tshenyego gomme e be le tokologo ya letago ya bana ba Modimo.” (Baroma 8:21) Akanya ka seo! Batho ba tla tšwela pele ba gola ka bohlale le phihlelo. Eupša ge nywaga-kgolo e tla be e dutše e feta, mafolofolo a bona a bofsa a ka se fele le ka mohla. Na o tla phela gore o bone nako yeo?

O tla Phela Nako e Kaaka’ng?

Go ya ka Jesu, batho ba tla fokotšega kudu lefaseng e le ditla-morago tša letšatši la kahlolo ya Modimo. (Mateo 24:21, 22) Jesu o itše: “Tsela e išago tshenyegong e petleke e bile e phatlaletše, gomme bao ba tsenago ka yona ke ba bantši; anthe kgoro ke e tshesane gomme tsela e išago bophelong e pitlagane, le gona ke ba sego kae ba ba e hwetšago.”—Mateo 7:13, 14.

Gore o be gare ga bao ba tlago go thabela bophelo bjo bo sa felego, o swanetše go tsoma go amogelwa ke Modimo. Go tseba Modimo ke mathomo-mayo. Jesu o hlalositše gore: “Se se bolela bophelo bjo bo sa felego, gore ba hwetše tsebo ka wena Modimo a nnoši wa therešo.” (Johane 17:3) Ke therešo gore go tseba Modimo gabotse go nyaka boiteko; lega go le bjalo, boiteko bjo bjalo ke bjo bo swanetšego. Ka mo go swanago, go nyakega boiteko go hwetša tšhelete ya go reka dijo tša letšatši le lengwe le le lengwe. Ge a swantšha go tseba Modimo le dijo, Jesu o kgothaditše ka gore: “Le se ke la šomela dijo tše di senyegago, eupša le šomele dijo tše di dulago go iša bophelong bjo bo sa felego.” (Johane 6:27) Na ga se mo go swanetšego gore o dire boiteko bja go hwetša bophelo bjo bo sa felego?—Mateo 16:26.

Jesu o itše: “Modimo o ratile lefase kudu mo a ilego a gafa Morwa wa gagwe yo a tswetšwego a nnoši gore yo mongwe le yo mongwe yo a dumelago go yena a se ke a fedišwa, eupša a be le bophelo bjo bo sa felego.” (Johane 3:16) Ka gona, nako yeo o tlago go e phela e ithekgile ka tsela yeo o arabelago ka yona leratong la Modimo.

[Mongwalo wa ka tlase]

^ ser. 10 Ba bangwe ba bolela gore nywaga ye go bolelwago ka yona pegong ye ya Beibele ge e le gabotse ke dikgwedi. Lega go le bjalo, temana e bolela gore Arapagasadi e bile tatago Selaga a na le nywaga e 35. Ge e le gore seo se lebelelwa e le dikgwedi tše 35, gona Arapagasadi o bile le ngwana pele a ka ba le nywaga e meraro—e lego se se tlogago se sa kgonege. Go oketša moo, dikgaolo tša mathomo tša Genesi 1 di aroganya mehla ya nywaga le ya dikgwedi.—Genesi 1:14-16; 7:11.

[Ntlhakgolo go letlakala 23]

Ka morago ga go phela nywaga e 80, motho o fo ba a dirišitše karolwana e nyenyane kudu ya bokgoni bja gagwe

[Ntlhakgolo go letlakala 24]

Batho ba hlamilwe e le diphedi tše di phagametšego diphoofolo

[Seswantšho go letlakala 23]

Na koloi ye e hlamilwe e potegile?

[Seswantšho go letlakala 24, 25]

Lentšu la Modimo le re batho ba tla boela ba ‘etša mola e sa le ba bafsa’