Ke’ng Seo re Bego re ka se Dira Ntle le Dipokolo?

KA MONGWADI WA PHAFOGA! WA ETHIOPIA

DITERATENG tša Addis Ababa—e lego motse-mošate wa Ethiopia, naga ya bo-16 e nago le badudi ba bantši kudu mo lefaseng—ke kgale dipokolo e le tshepedišo e bohlokwa ya merwalo. Baotledi ba bantši ba dikoloi ba ithutile go dirišana le tšona gomme ba lemoga gore ge e le gabotse dipokolo di tseba mo di yago e bile di na le boikemišetšo. Le ge dipokolo di sa tšhabe semphete-ke-go-fete, merwalo ya tšona e megolo e nyaka tlhokomelo e kgolo gomme ga di lebelele morago. Ka go rialo, ge e le gore ga o nyake go tšhelwa ke malahla, dišu, goba morwalo le ge e le ofe woo o rwelwego ke dipokolo, go kaone o tloge tseleng ya tšona!

Go akanyetšwa gore Ethiopia e ka ba e e-na le dipokolo tše ka bago tše dimilione tše tlhano, e lego seo se bolelago gore batho ba 12 ba ka ba le mo e ka bago pokolo e tee. Dimilione tša badudi ba Ethiopia di dula mebotong e lego lekatana, yeo e arogantšwego ke meedi e megolo. Dikarolo tše dikgolo tša naga tše di lego molaleng di arogantšwe ke dinokana-nokana. Go aga maporogo goba gaešita le go kgola ditsela tše se nago sekontiri tšeo di yago mafelong a ruri go tla thatafalela didirišwa tša naga le ge e le efe yeo e nago le maemo a bjalo. Ka gona pokolo e nago le kgotlelelo e bile e itshepelelago ka maoto ke mokgwa o kgonegago wa tshepedišo ya merwalo.

Pokolo e kgona go lebeletšana ka katlego le maemo a mantši a leratadima a Ethiopia—go tloga mafelong a tlase ao a omeletšego le ao a fišago go fihla mafelong a dithabeng. E bile ke e swanetšego ka mo go kgahlišago go sepela ditsejaneng tša metheogeding, ditsejaneng tše ditshese tša maoto, dikhwiting tše nago le matlapa tša noka, ditsejaneng tše nago le leraga le ditseleng tše dingwe tšeo di sego thwii. E kgona go ya moo pere goba kamela di ka se kgonego go ya gona. Go batho ba dimilione, pokolo ke tsela e kgonegago ya go sepediša merwalo, kudu-kudu metseng yeo go yona malapa a mantši a ka se fihlelelwego ka dikoloi.

Dipokolo di kgona go sepela ditsejaneng tše nago le dikhutlo tša gare ga magora. Ga di tsome dithaere tša go bitša tšhelete e ntši gomme ke ka sewelo di bago le mathata moo go thedimogago.  Di rwala mehuta ka moka ya merwalo, tša kgona go iša merwalo magaeng a mo e ka bago kae le kae. Le ge baotledi ba dikoloi bao ba befetšwego ba letša dipele, dipokolo di hwetša tsela ya go feta go semphete-ke-go-fete gabonolo. Ga go lephodisa leo le ka rego le lefiša pokolo ge e tsena tseleng ka lehlakoreng le le fošagetšego. Gomme ga e ke e e-ba le bothata bja go hwetša lefelo la go phaka. Pokolo e ka rekwa ka diranta tše ka bago tše 370, eupša ge o lebelela kamoo koloi e bitšago ka gona, o ka se ke wa di bapiša!

Dipokolo Motseng-mošate

Mesong, dipokolo tše dikete di leba Addis Ababa—yeo e nago le badudi ba fetago 3 000 000—gantši di e-tšwa bokgoleng bja dikhilomithara tše fetago tše 25. Ka bo-laboraro le Mekibelo ke matšatši ao gantši go bago le semphete-ke-go-fete, ka ge a e le matšatši a beke ao ka ona go iwago mebarakeng. Leeto le ka tšea diiri tše tharo gomme le nyaka gore go sepelwe ka mahuba a banna. Ka dinako tše dingwe beng ba tšona ba sepela le tšona, eupša gantši ba kitima ba di šetše morago, ba kitima gore ba sepedišane le tšona.

Merwalo e tlwaelegilego ke mekotla ya mabele, merogo, dikgong, disamente le malahla gotee le metomo ya makhura a go apea le makase a dino tše lego ka mapotlelong. Dipokolo tše dingwe di rwala merwalo ya boima bja dikhilograma tše 90 goba go feta moo. Merwalo e metelele, e bjalo ka dikota tša mo-bamboo goba tša mepulokomo, e tlemelelwa mahlakoreng a tšona gomme ya gogobišwa. Mohlomongwe merwalo e gogago tlhokomelo kudu ke dingata tše dikgolo tša bjang goba furu e gateletšwego yeo e dirago gore diphoofolo di se sa bonala gabotse.

Ge di e-ya mebarakeng mesong di rwele merwalo ya tšona e boima, dipokolo di ka kata ka lebelo le legolo. Ge dithekišo tša tšona di fedile gomme di sa hlwe di imelwa, di boela gae di itshepelela gabotse e bile di fela di ema e le gore di ka fula-fula ka thoko ga tsela. Ka matšatši a tšona a go khutša, dipokolo di sa fela di dirišetšwa mešomo ya tšona ya ka mehla ya go ga meetse le go ya kgonyeng. Gape di ka adingwa goba go hirišwa. Tše dingwe e bile ke tša “dihlopha tša dinamelwa” tšeo e lego karolo ya mekgatlo ya go sepediša merwalo ka dipokolo! Mafelong a mangwe dipokolo di goga dikarikana, goba ka dinako tše dingwe dipokolo tše pedi tša goga karikana e kgolo.

Di Swanetše go Hlompšha

Dipokolo ga di tsome tlhokomelo e kaalo. Di inyakela dijo tša tšona gomme di ja mo e nyakilego go ba selo le ga e le sefe. Ge di swarwa gabotse, dipokolo di gwerana le beng ba tšona. Ge go tliwa tabeng ya bohlale, di lebelelwa di le bohlale go feta dipere. Gape di kgona go swara tsela ka hlogo. Di kgona go ya nokeng mafelong a ka bago kgole ka dikhilomithara tša ka godimo ga tše seswai di sa felegetšwe ke motho gomme go fo nyakega feela gore go be le motho wa go nametša moo e yago le wa go fološa ge e boa. Di ka kgokelelwa gaešita le tšhipi e le gore batho bao ba lego moo e yago ba ka kwa pokolo e sa e-tla gomme ba amogela merwalo ya yona.

Le ge dipokolo di šoma ka thata, di na le dipono tše tsepamego ka bogolo bja morwalo gotee le gore di swanetše go khutša neng. Maemong a, goba ge di rwešitšwe morwalo ka tsela yeo o di gobatšago, di ka no dula fase. Dinakong tše bjalo di ka no se kwešišwe gomme tša rogwa goba tša itiwa. O ka no ba o gopola pego yeo e lego ka Beibeleng ya tiragalo ye.—Numeri 22:20-31.

Dipokolo di swanelwa ke go naganelwa le go swarwa gabotse. Ke mo go nyamišago ge morwalo o se wa bewa gabotse gomme wa šutha, wa dira gore pokolo e wele ka lengopeng gomme ya robega maoto. Dišo, dikgofa tša mehuta-huta, go bola ga tlhako, nyumonia le mathata a mangwe di ka gwahlafatša dirwala-merwalo tše tšeo di šomago ka thata. Ka baka la mathata a, go hlomilwe kliniki ya sebjale-bjale ya dipokolo kua Debre Zeyit, yeo e sego kgole le Addis Ababa. E na le di-computer, diphapoši tša go okela, dikoloi tša diampulantshe e bile e na le phapoši e botse ya go buwela dipokolo. Ka baka leo, ka 2002, dipokolo tše ka bago tše 40 000 di ile tša alafša ka ditsela tše di fapa-fapanego.

Mopatriareka Aborahama o ile a phatša dithabeng ka pokolo ya gagwe ge a be a e-ya Thabeng ya Moria. (Genesi 22:3) Historing ka moka ya setšhaba sa Isiraele, dipokolo e be e le karolo ya bophelo bja ka mehla. Gaešita le Jesu Kriste o be a nametše pokolo ge a be a tsena Jerusalema ka phenyo.—Mateo 21:1-9.

Pokolo ke kgale kudu e dirišwa le kua Ethiopia. Eupša, mo ga ya lahlegelwa ke bohlokwa bja yona maphelong a batho. Gaešita le ge dilori le dikoloi di be di dutše di fetoga ge nywaga e e-ya, pokolo yona ga e fetoge. Gomme e tloga e swanelwa ke go hlompšha!

[Mothopo wa Seswantšho go letlakala 26]

‘The Donkey Sanctuary’, Sidmouth, Devon, UK