Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Ke Neng Moo Nka Thomago go Beana Mabaka?

Ke Neng Moo Nka Thomago go Beana Mabaka?

Bafsa Ba A Botšiša . . .

Ke Neng Moo Nka Thomago go Beana Mabaka?

“Sekolong o ikwa eka ga se wa felela ge e ba o sa beane mabaka le motho yo mongwe—le ge e le ofe!”—Brittany.

“Ke lebana le kgateletšo e kgolo kudu go tšwa ka gohle ya gore ke beane mabaka. Gape go na le masogana a mantši a go bogega.”—Whitney.

▪ O bona mošemane le ngwanenyana ba swarane ka diatla ge ba dutše ba sepela ka go iketla ka ntle mekgobeng ya sekolo nakong ya go fetošwa ga diklase. O ikwa bjang?

□ Ga ke na taba le seo

□ Ke hufega go se nene

□ Ke tloga ke ba duma

O lefelong la dipaesekopo le bagwera ge o lemoga gore yo mongwe le yo mongwe o na le lesogana goba kgarebe ya gagwe—ka ntle le wena! O ikwa bjang?

□ Ga ke na taba le seo

□ Ke hufega go se nene

□ Ke tloga ke ba duma

Mogwera wa gago wa paala o sa tšwa go bontšha kgahlego go motho wa bong bjo bo fapanego gomme ga bjale o beana mabaka. O ikwa bjang?

□ Ga ke na taba le seo

□ Ke hufega go se nene

□ Ke tloga ke ba duma

GE E BA o swaile gore “ke hufega go se nene” goba gore “ke tloga ke ba duma” ge o araba le ge e le efe ya dipotšišo tše di lego ka mo godimo, ga o noši. Dinageng tšeo go tšona go beana mabaka e lego mokgwa, bafsa ba bantši ba tla arabela ka tsela e swanago. Yvette wa nywaga e 14 o re: “Ka dinako tše dingwe o ikwa eka o a lahlegelwa ka gobane dithaka tša gago ka moka di na le masogana mola wena o se nalo.”

Kganyogo ya go nyaka go ba le motho yo a kgethegilego—le go ba le motho yo a naganago gore wena o yo a kgethegilego—e ka ba e matla kudu. Lesogana le lengwe leo le lego mahlalagading le re: “Kganyogo ya go ba le kgarebe e ba matla letšatši le letšatši, e bile go thata go e laola!” Ge e le gabotse, ba bangwe ba thoma go beana mabaka e sa le ba banyenyane. Ka mohlala, nyakišišo ya makasine wa Time e utolotše gore 25 lekgolong ya bana bao ba lego nywageng ya bo-13 ba be ba šetše ba “beana mabaka.” Na o nagana gore ba be ba loketše go dira bjalo? Na wena o go loketše go beana mabaka? Go araba dipotšišo tše, sa pele re swanetše go hlahloba potšišo e nngwe ya motheo.

“Go Beana Mabaka” Ke’ng?

Ka mehla o dula o intšha le motho yo mongwe wa bong bjo bo fapanego le bja gago.

Na o beana mabaka? □ Ee □ Aowa

Ka makga a mantši ka letšatši, o romela molaetša ka mogala goba wa boledišana ka mogala le mogwera yo a itšego ka mo go kgethegilego wa bong bjo bo fapanego le bja gago.

Na o beana mabaka? □ Ee □ Aowa

Wena le motho wa bong bjo bo fapanego le bja gago le na le segwera sa ka sephiring. Batswadi ba gago ga ba tsebe ka seo. Ga se wa ba botša ka gobane o a tseba gore ba tla go ganetša.

Na o beana mabaka? □ Ee □ Aowa

Ka dinako tšohle ge le bokana le bagwera ba gago, o ba gotee le motho yena yoo wa bong bjo bo fapanego le bja gago.

Na o beana mabaka? □ Ee □ Aowa

Mohlomongwe ga se wa ba le bothata ge o araba potšišo ya pele eupša o ka no ba o ile wa ema go se nene pele o araba tše dingwe. Ge e le gabotse go beana mabaka ke’ng? Poledišanong ye, re tla hlalosa mokgwa wo e le tiragalo e nngwe le e nngwe ya segwera seo go sona kgahlego ya gago ya lerato e lebišitšwego go motho yo a itšego ka mo go kgethegilego, gomme motho yoo le yena a lebišitše kgahlego ya lerato go wena. Go sa šetšwe ge e ba e le ka sehlopha goba ka sephiring, e le ka mogala goba ka go lebanya, e le phatlalatša goba ka sephiring, ge e ba wena le mogwera wa gago wa bong bjo bo fapanego le dumela gore le na le maikwelo a kgethegilego a lerato seng sa lena, seo ke go beana mabaka.

Eupša, na o loketše go ka beana mabaka? Go hlahlobišiša dipotšišo tše tharo go tla go thuša go hwetša karabo.

Maikemišetšo a Gago ke Afe?

Ditšong tše dintši go beana mabaka go lebelelwa e le tsela e amogelegago bakeng sa batho ba babedi gore ba tsebane gakaone. Eupša go beana mabaka go swanetše go dirwa ka morero o hlomphegago—go thuša lesogana le kgarebe go bona ge e ba ba tla ba balekane ba lenyalo ba ba swanelanago. Ka baka la’ng?

Beibele e šomiša polelwana “lebaka la bofsa” go hlalosa nako ya bophelo yeo ka yona maikwelo a tša botona le botshadi le maikwelo a lerato e bago a matla. (1 Bakorinthe 7:36) Go boloka segwera sa kgaufsi le motho yo mongwe wa bong bjo bo fapanego ge o sa dutše o le ‘lebakeng la bofsa,’ go ka godiša kganyogo gomme gwa go dira gore o ithute ka boitemogelo bjo bohloko bohlale bja Bagalatia 6:7: “Se sengwe le se sengwe seo motho a se bjalago, ke sona seo a tlago go se buna.”

Ke therešo gore ba bangwe ba dithaka tša gago ba ka beana mabaka ka ntle le boikemišetšo le ge e le bofe bja lenyalo. Ba ka lebelela bagwera ba bona ba bong bjo bo fapanego e le feela leswao la katlego goba selo seo ba ka ikgantšhago ka sona seo ba nyakago go bonwa ba e-na le sona gare ga batho e le gore ba kgantšhe maemo a bona. Go bapala ka maikwelo a motho yo mongwe ka tsela e bjalo ke go ba sehlogo, le gona ga go makatše ge ditswalano tše bjalo gantši e e-ba tša lebakanyana. Mofsa yo a bitšwago Heather o re: “Bafsa ba bantši bao ba beanago mabaka ba arogana ka beke e tee goba tše pedi ka morago. Ba lebelela ditswalano tšeo e le tša nakwana—e lego seo ka kgopolo e itšego se ba lokišeletšago tlhalo go e na le go ba lokišeletša lenyalo.”

Go beana mabaka ga go itloša bodutu—e lego go beana mabaka feela bakeng sa go ithabiša goba bakeng sa go fo ba le lesogana goba kgarebe—go ka lebiša gabonolo maikwelong ao a gobaditšwego. Nagana ka Eric yoo ge a be a e-na le nywaga e 18 a bego a thabela ka bolokologi seo a bego a nagana gore e be e fo ba segwera sa kgaufsi le ngwanenyana. Ke moka o ile a lemoga gore go ngwanenyana yoo segwera se be se bolela se se fetago go ba bagwera feela. Eric o ile a kgotsa ka gore: “Owe! Ka tla ka makatšwa ke tsela yeo a ilego a tšeega maikwelong ka pela ka yona. Ke be ke tloga ke nagana gore re bagwera feela!”

Ke therešo gore ga se phošo go ba le bogwera le batho ba bong bjo bo fapanego le le sehlopheng seo se nago le motho yo a se okametšego gabotse. Lega go le bjalo, ge go tliwa tabeng ya go beana mabaka, go kaone kudu go leta go fihlela o feta lebaka la bofsa gomme o le boemong bja go ka naganišiša ka mo go tseneletšego ka lenyalo. Se ke seo mofsa yo a bitšwago Chelsea a ilego a se lemoga. O dumela ka gore: “Ka dinako tše dingwe ke fela ke nagana gore go beana mabaka e swanetše go fo ba boithabišo, eupša ga se boithabišo ge e ba yo mongwe a go tšeela godimo mola yo mongwe a sa go tšee go le bjalo.”

O na le Nywaga e Mekae?

▪ O nagana gore mofsa o loketše go ka thoma go beana mabaka ge a na le nywaga e mekae?․․․․․․․․․․

▪ Bjale, botšiša yo mongwe wa batswadi ba gago goba ka bobedi bja bona potšišo e swanago, gomme o ngwale karabo ya bona.․․․․․․․․․․

Dikgonagalo ke tša gore, palo ya nywaga ye o e ngwadilego pele e ka fase ga palo ya bobedi. Goba mohlomongwe ga go bjalo! O ka ba o le gare ga bafsa ba bantši bao ka bohlale ba diegišago go beana mabaka go fihlela ge ba godile ka mo go lekanego gore ba itsebe gakaone. Se ke seo mofsa wa Mokriste yo a bitšwago Sondra a ilego a kgetha go se dira gaešita le ge a šetše a le nywageng yeo go ya ka molao a loketšego gore a ka nyalwa. Sondra o hlalosa ka gore: “Nakong ya go beana mabaka, o nyaka gore motho yo mongwe a go tsebe. Eupša ge e ba o sa itsebe, o ka letela bjang gore motho yo mongwe a go tsebe?”

Danielle wa nywaga e 17 o ikwa ka mo go swanago. O re: “Ge ke gopola morago nywageng e mebedi e fetilego, seo nka bego ke ile ka se lebelela go yo e bego e tla ba molekane wa-ka, ke seo se fapanego kudu go seo ke se lebelelago go yena ga bjale. Ge e le gabotse, gaešita le gona bjale ga ke ikholofele gore nka dira phetho e bjalo. Ge ke ikwa gore semelo sa-ka se dutše se sa feto-fetoge ka nywaga e mmalwa, gona ke mo ke tlago go nagana ka go beana mabaka.”

Na o Loketše go Tsena Lenyalong?

Ka ge go beana mabaka e le mogato o lebišago lenyalong, o tla be o dira gabotse go ipotšiša ge e ba o tla kgona go rwala boikarabelo bjo bo tlago le go ba monna goba mosadi—goba gaešita le go ba tate goba mma. O tseba bjang gore o šetše o loketše seo? Ela hloko se se latelago.

Ditswalano O swara batswadi ba gago le bana beno bjang? Na o ba felela pelo, mohlomongwe o šomiša mantšu a bogale goba polelo ya kodutlo e le gore ba go kwe? Ke’ng seo ba tlago go se bolela ka wena tabeng ye? Tsela yeo o dirišanago le ditho tša lapa ka yona, e bontšha kamoo o tlago go swara molekane ka gona.—Baefeso 4:31, 32.

Ditšhelete O swara tšhelete gabotse gakaaka’ng? Na o dula o e-na le sekoloto? Na o ka kgona go swarelela mošomong? Ge e ba go se bjalo, ke ka baka la’ng? Na ke ka baka la mošomo? mothwadi? Goba na ke ka baka la mokgwa o itšego o sa rategego woo o nago le wona? Ge e ba o palelwa ke go swara ditšhelete tša gago gabotse, o tla kgona bjang go swara tša lapa gabotse?—1 Timotheo 5:8.

Boemo bja Moya Ge e ba o le yo mongwe wa Dihlatse tša Jehofa, dika tša gago tša moya ke dife? Na o dira maiteko a go bala Lentšu la Modimo, go tšea karolo bodireding le go tšea karolo dibokeng tša Bokriste? Ge e ba o sa hlokomele boemo bja gago bja moya, o tla kgothaletša bjang molekane go dira bjalo?—2 Bakorinthe 13:5.

Tše e fo ba dilo tše sego kae tšeo o swanetšego go di ela hloko ge e ba o nagana ka go beana mabaka le lenyalo. Mo nakong ye, o ka ikgweranya le batho ba bong bjo bo fapanego maemong a swanetšego le le sehlopha. Ka morago, ge e ba o kgetha go beana mabaka, o tla be o itseba gakaone e bile o tseba seo o se nyakago go molekane wa bophelo ka moka.

Sephiri sa Lethabo la Lapa

Tsebišo e oketšegilego e ka hwetšwa go matlakala 13-26 a puku ye, yeo e gatišitšwego ke Dihlatse tša Jehofa.

Dihlogo tše di oketšegilego go tšwa lelokelelong la dihlogo tša “Bafsa ba a Botšiša . . . ” di ka hwetšwa mokerong wa Web wa www.watchtower.org/ype

SEO GO KA NAGANWAGO KA SONA

▪ Ke maemong afe ao a swanetšego moo o ka gweranago le batho ba bong bjo bo fapanego le bja gago?

▪ Ke seka sefe seo o swanetšego go šomela kudu go sona e le gore o swanelegele go ka ba molekane wa lenyalo?

[Box/Pictures on page 14]

Seo ba Bangwe ba Dithaka tša Gago ba se Bolelago

“Ka dinako tše dingwe ke ikwa ke hufegela bao ba beanago mabaka—gaešita le balekane ba ba nyalanego. Eupša go beana mabaka ga se feela go ithabiša. Ge e ba o go dira ka tsela yeo, o bapala ka maikwelo a yo mongwe. Ke nagana gore go beana mabaka ke tsela ya go tseba ge e ba motho yo o mongwe ka kgonthe e le motho yo o nyakago go mo nyala.”—Blaine, 17.

“Ga ke nagane gore o swanetše go beana mabaka le masogana e le feela ‘go itlwaetša’ bakeng sa ge go fihla motho yo o mo ratago e le ka kgonthe. Seo se tla fo lebiša maikwelong ao a gobetšego.”—Chelsea, 17.

“Ke nagana gore o swanetše go gola ka mo go lekanego gore o ka nyalwa pele o ka thoma go beana mabaka. Go sego bjalo, go tla be go swana le ge o e-ya go yo hlahlobelwa mošomo wa nako e tletšego mola o sa dutše o le sekolong e bile ge e le gabotse o se na le maikemišetšo a go ka amogela mošomo woo.”—Sondra, 21.

[Lepokisi go letlakala 16]

TLHOKOMEDIŠO GO BATSWADI

Ga go pelaelo gore bana ba lena neng-neng ba tla lebeletšana le taba ya go beana mabaka. Phillip o re: “E bile ga go nyakege gore ke dire selo le gatee! Banenyana ba nkgopela gore ke intšhe le bona, gomme ke fela ke ema ke nagana gore, ‘Ke tla dira’ng bjale?’ Go thata go gana ka gobane ba bangwe ba bona ke ba ba botse kudu!”

Selo sa bohlokwa kudu seo le ka se dirago bjalo ka batswadi ke go boledišana le bafsa ba lena bao ba lego mahlalagading mabapi le go beana mabaka. Ke ka baka la’ng o sa diriše sehlogo se e le motheo wa poledišano? Nyakišišang gore morwa goba morwedi wa lena o ikwa bjang ka ditlhohlo tšeo a lebeletšanago le tšona sekolong gaešita le ka phuthegong ya Bokriste. Ka dinako tše dingwe, dipoledišano tše bjalo di ka ba gona dinakong tšeo di sa rulaganyetšwago tše bjalo ka ge “O dutše ngwakong wa xaxo, le xe O le tseleng.” (Doiteronomio 6:6, 7) Go sa šetšwe gore maemo ke afe, gopola gore o swanetše go ba “yo a akgofago mabapi le go kwa, yo a diegago mabapi le go bolela.”—Jakobo 1:19.

Ge e ba morwa goba morwedi wa lena a bontšha kgahlego go motho yo mongwe wa bong bjo bo fapanego, le se ke la tšhoga. Ngwanenyana yo mongwe yo a lego mahlalagading o re: “Ge tate a be a hwetša gore ke na le lesogana, o ile a ferekana kudu! O ile a leka go ntšhošetša ka go mpotšiša dipotšišo ka moka tšeo di lego mabapi le ge e ba ke loketše go ka nyalwa—e lego dipotšišo tšeo ge o sa le yo monyenyane, di ka go dirago gore o ikwe eka o nyaka go tšwetša pele tswalano e le gore o bontšhe batswadi ba gago gore ba fošitše!”

Ge e ba ngwana wa lena yo a lego mahlalagading a tseba gore taba ya go beana mabaka ga go ke go boledišanwa ka yona le gatee, gona selo se sengwe se kotsi se ka direga: Mofsa a ka tšwetša pele tswalano go sa tsebje gomme a beana mabaka ka sephiring. Ngwanenyana yo mongwe o re: “Ge batswadi ba galefa, seo se fo dira gore bana ba nyake go uta tswalano ya bona le go feta. Ga ba kgaotše. Ba fo ikuta kudu le go feta.”

Le tla hwetša dipoelo tše dibotse kudu le go feta ge le boledišana ka bolokologi. Ngwanenyana yo a nago le nywaga e 20 o re: “Batswadi ba-ka ba be ba bolela le nna ka mehla ka bolokologi mabapi le go beana mabaka. Go bohlokwa gore ba tsebe gore ke mang yoo ke mo kgahlegelago, e bile ke nagana gore se ke selo se sebotse! Tate o tla boledišana le motho yoo. Ge e ba go e na le dipelaelo tše itšego, batswadi ba-ka ba mpotša tšona. Gantši ke phetha ka gore ga ke na kgahlego le pele seo se ka fihla mogatong wa go beana mabaka.”

[Seswantšho go letlakala 15]

Go gwerana le batho ba bong bjo bo fapanego maemong a swanetšego le le sehlopha e ka ba mo go kgahlišago le mo go holago