Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Na Bokriste bo Paletšwe?

Na Bokriste bo Paletšwe?

Pono Ya Beibele

Na Bokriste bo Paletšwe?

MO E ka bago tee-tharong ya badudi ba lefase ba ipolela gore ke Bakriste. Lega go le bjalo, go bonagala lefase e le leo le aroganego kudu ka tša dipolitiki le go ba le šoro go feta le ge e le neng pele. Na se se bolela gore Bokriste go ya kamoo bo bego bo rutwa ke Jesu, ke bjo bo fokolago ka tsela e itšego? Goba, na mohlomongwe phošo e tseleng yeo batho ba bantši ba dirišago dithuto tša Kriste ka yona?

Sehlogo se se tla hlahloba seo ge e le gabotse Kriste a se rutilego le mohlala woo a o beetšego balatedi ba gagwe. Gape se tla ahla-ahla pono yeo e tlwaelegilego yeo e lego gona magareng ga bao ba ipolelago gore ke Bakriste, e lego pono yeo ge e le gabotse e thulanago le tlhaloso ya therešo ya Bokriste.

Sebopego Seo se Kgopamego sa Bokriste

Nywaga e makgolo ka morago ga lehu la Kriste, sebopego se se kgopamego sa Bokriste se ile sa dirwa se se amogelegago Mmušong wa Roma. Ka ge di se sa hlwa e le bašele ba sa amogelegego, go se go ye kae ditho tša sehlopha se sa bao ba ipolelago gore ke Bakriste di ile tša ikhwetša di le maemong a bohlokwa tshepedišong ya tša dipolitiki le tša leago ya setšhaba sa Roma. Baetapele ba kereke ba bjalo ka Augustine, ba ile ba arabela phetogong ye ka go ruta gore Mmušo wa Modimo woo o bego o letetšwe ga bjale o be o fihlile. Baetapele ba bjalo ba rutile gore tutuetšo ya bona yeo ba sa tšwago go e hwetša ya tša dipolitiki le ya bodumedi e be e le tsela ya go tliša thato ya Modimo mo lefaseng. Ka gona, go ile gwa gatelelwa bohlokwa bja boiteko bja batho bja go laola ditaba tša lefase.

Ka baka leo, ba bantši ba ile ba thoma go dumela gore Mokriste o na le karolo yeo a swanetšego go e kgatha thulaganyong ya tša dipolitiki ya setšhaba. E le gore a dire seo, ba bantši ba dumela gore Mokriste o swanetše gore ka dinako tše dingwe a bee dibopego tše itšego tša ditumelo tša gagwe boemong bja ka tlase ga seo se nyakwago ke lekoko la batho leo a dulago go lona. Ka mohlala, batho ba bantši ba fo bolela dithuto tša Kriste tša lerato le khutšo ka molomo feela, mola ka nako e swanago ba thekga dintwa tše šoro. Ka lebaka le le swanago, dikereke di ka kgothaletša balatedi ba tšona go rapelela Mmušo wa Modimo mola ka nako e swanago di thekga babuši bao ba gatelelago.

Sebopego se sa mankekišane sa Bokriste ga se bodumedi bjoo Jesu a bo hlomilego. Go e na le moo, ke bjo bo hlamilwego ke batho gomme bo dirišwa ke ba bantši bao ba ipolelago gore ke Bakriste lehono. Mohuta wo wa Bokriste o paletšwe e le ka kgonthe, go etša ge go hlatselwa ke go hlokomologwa mo go apareditšego ga melao ya motheo ya Beibele Bojakaneng ka moka lehono.

Ke’ng Seo ge e le Gabotse Jesu a se Rutilego?

Ba bangwe ba ka makatšwa ke taba ya gore Jesu ge e le gabotse o itše balatedi ba gagwe ga se ba swanela go ba “karolo ya lefase go etša ge [yena e be e] se karolo ya lefase.” (Johane 17:15, 16) Ke ka baka la’ng Kriste a be a ka kgothaletša balatedi ba gagwe gore ba tšee boemo bjo bo bjalo? Moapostola Johane e lego morutiwa yo a rategago wa Jesu o neile karabo. O ngwadile gore: “Lefase ka moka le rapaletše matleng a yo kgopo.”—1 Johane 5:19.

Ka gona, dithuto tša Kriste ga di lebiše batho mekgatlong ya batho eupša di ba lebiša Mmušong wa Modimo wa Magodimong, e le sedirišwa sa go tšweletša lefase la toka le leo le lokilego gona mo lefaseng. (Mateo 6:10) Jesu ka boyena ga se a ka a bontšha tshekamelo le ge e le efe ya go itsenya-tsenya tshepedišong ya tša leago ya mehleng ya gagwe. O ile a gana ka go lebanya maemo a tša dipolitiki. (Johane 6:15) Gape o ile a ganetša go dirišwa ga bošoro e le tsela ya go rarolla diphapano. (Mateo 26:50-53; Johane 18:36) Jesu ga se a tlogelela lelokelelo la melao ya motheo le melao ya ditshwanelo tša badudi. Ga se a tšea lehlakore go tša dipolitiki ditabeng tša mehleng ya gagwe. Ka mohlala, ga se a ka a ba molwela-ditshwanelo tša makgoba, le gona ga se a ka a itsenya ntweng ya Bajuda ya go lwa le Roma.

Lega go le bjalo, se ga se bolele gore Jesu o be a sa kgomege ka batho le ka mathata a bona. Jesu o rutile kudu mabapi le boikarabelo bjoo motho a nago le bjona go magagabo. O kgothaleditše go botega tabeng ya go lefa lekgetho le go gatelela bohlokwa bja go ikokobeletša bao ba lego maemong a swanetšego a tša taolo. (Mateo 22:17-21) O rutile kamoo go ka bontšhwago go tshwenyega ga kgonthe ka bao ba hlokago. O rutile gape le kamoo go ka hlompšhago seriti sa ba bangwe le kamoo go ka bontšhwago kwelobohloko, go lebalela gotee le go gaugela. (Mateo, dikgaolo 5-7) Ke therešo yeo e tsebegago kudu gore kgwekgwe ya dithuto tša Kriste ke lerato la go rata Modimo le moagišani.—Mareka 12:30, 31.

Bokriste bja Therešo Lehono

Ka gona, molatedi wa therešo wa Kriste o tla itshwara bjang? O tla dira go etša kamoo Jesu a dirilego ka gona. Ge a dutše a ikokobeletša melao ya naga ka go botega, o tla boloka ka go tia boemo bja go se tšee lehlakore ditabeng tša dipolitiki. (Johane 12:47, 48) A ka se kwanantšhe melao ya motheo ya Bokriste, gaešita le ge a le ka tlase ga kgateletšo. (1 Petro 2:21-23) Ka nako e swanago, a ka se be feela mmogedi yo a se nago kgahlego. Mokriste wa therešo o tla tshwenyega e le ka kgonthe ka boiketlo bja bao ba mo dikologilego, bjalo ka ge Jesu a dirile. (Mareka 6:34) O tla ikgafela go thuša ba bangwe gore ba phele maphelo a thabilego ka go ba thuša go kwešiša dithuto tša Kriste le go phela ka tšona.—Johane 13:17.

Ka gona, Dihlatse tša Jehofa lehono di katanela go ekiša Kriste ditswalanong tša tšona le lefase leo le di dikologilego. Ga se karolo ya lefase mola ka nako e swanago e le badudi ba nago le khutšo bao ba bolokago melao ya naga. Go etša ge Jesu a dirile, di gana go ba le letsogo bošorong le dingangišanong tša tša dipolitiki tšeo di tlwaelegilego gakaakaa lehono. Kholofelo ya tšona e tsepamišitšwe ka go tia Mmušong wa Modimo e le tharollo ya mathata ao lefase le lebeletšanego le ona. Bokriste bja therešo bo feleletša ka bophelo bjo bo thabišago kudu le bja kwano magareng ga ditho tša bjona. (Johane 13:34, 35) Ka kgonthe ga se bja palelwa.

NA O KILE WA IPOTŠIŠA?

▪ Na Bakriste ba swanetše go itsenya-tsenya dipolitiking?—Johane 6:15.

▪ Na Kriste o kgothaleditše bošoro e le tsela ya go rarolla diphapano?—Mateo 26:50-53.

▪ Ke leswao lefe leo le hlaolago Bakriste ba therešo?—Johane 13:34, 35.

[Mothopo wa Seswantšho go letlakala 17]

EL COMERCIO, Quito, Ecuador