Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Pono e Bohlale ka Tšhelete ke Efe?

Pono e Bohlale ka Tšhelete ke Efe?

Pono Ya Beibele

Pono e Bohlale ka Tšhelete ke Efe?

BEIBELE e re “tšhelete le yona ke tšhireletšo.” (Mmoledi 7:12, PK) Tšhelete e šoma bjalo ka tšhireletšo malebana le mathata ao a tswalanago le bodiidi ka gobane e lefelela dijo, diaparo le madulo. Ka kgonthe, tšhelete e ka reka mo e ka bago selo le ge e le sefe seo se bonagalago. Mmoledi 10:19 e re tšhelete e “kxoniša tšohle.”

Lentšu la Modimo le re kgothaletša go šoma ka thata e le gore re kgone go itlhokomela le go hlokomela malapa a rena. (1 Timotheo 5:8) Ka kgonthe, go šoma ka thata go tloga go tšweletša maikwelo a kgotsofalo, seriti le tšhireletšego.—Mmoledi 3:12, 13.

Go oketša moo, go šoma ka thata go re thuša go ba ba neago ka seatla se se bulegilego ka tša ditšhelete. Jesu o itše: “Go na le lethabo le legolo go neeng go feta go amogeleng.” (Ditiro 20:35) Lethabo le le bjalo le ba gona ge re diriša ditšhelete tša rena ka go thuša bahloki re thabile, kudu-kudu Bakriste-gotee le rena goba go rekela motho yo a itšego yo re mo ratago mpho.—2 Bakorinthe 9:7; 1 Timotheo 6:17-19.

Jesu o kgothaleditše balatedi ba gagwe go ba le seatla se se bulegilego, e sego feela ka dinako tše itšego eupša e le bjalo ka mokgwa, tsela ya bophelo. O itše: “Tlwaelang go fa.” (Luka 6:38) Molao wa motheo o swanago o šoma le tabeng ya go fa bakeng sa go tšwetša pele dikgahlego tša Mmušo wa Modimo. (Diema 3:9) Ka kgonthe go ba ga rena le seatla se se bulegilego ka tsela ye go re thuša go ‘itirela segwera’ le Jehofa le Morwa wa gagwe.—Luka 16:9.

Phafogela “Lerato la Tšhelete”

Batho ba baithati ga se gantši ba neago gomme ge ba nea e ka ba e le ka maikemišetšo a fihlegilego. Bothata bja bona gantši ke lerato la tšhelete, leo ka go fapana le dilo tšeo ba di letetšego gantši le ba tlišetšago manyami. Timotheo wa pele 6:10 e re, “Lerato la tšhelete ke modu wa mehuta ka moka ya dilo tše di gobatšago, gomme ka go phegelela lerato le, ba bangwe ba ile ba arošwa tumelong gomme ba itlhabile gohle ka mahloko a mantši.” Ke ka baka la’ng lerato la tšhelete le sa kgotsofatše gakaakaa gaešita le go ba le gobatšago?

Lebaka le lengwe ke gore motho yo a nago le megabaru ga a kgotsofale ka go phegelela ga gagwe tšhelete. Mmoledi 5:9, (PK) e re, “E a ratago ditšhelete, ga a hore tšona.” Ka gona, barati ba tšhelete ba “itlhaba” ka manyami a sa felego. Go feta moo, megabaru ya bona e lebiša ditswalanong tše di fokolago, bophelo bja lapa bjo bo sa thabišego gaešita le go se khutše ka mo go swanetšego. “Boroko bja modiri ke bjo bo bose, le ge a e ja ka gonyane goba ka kudu, eupša go hora ga mohumi go mo hlokiša boroko.” (Mmoledi 5:11, PK) Ka godimo ga tšohle, go rata tšhelete go dira gore motho a se amogelwe ke Modimo.—Jobo 31:24, 28.

Histori ya Beibele le ya lefase e hupere mehlala e mentši ya batho bao ba ilego ba utswa, ba kgopamiša toka, ba gweba ka mmele, ba bolaya, ba eka ba bangwe le go bolela maaka—tše ka moka e le gore ba hwetše tšhelete. (Jošua 7:1, 20-26; Mika 3:11; Mareka 14:10, 11; Johane 12:6) Nakong ya bodiredi bja gagwe bja lefaseng, Jesu o ile a laletša mmuši yo e bego e sa le yo mofsa yoo a bego a “humile kudu” gore a mo latele. Ka manyami, monna yoo o ile a gana taletšo ye e kgahlišago ka gobane e be e ka se mo sware gabotse ka tša ditšhelete. A arabela go se, Jesu o goeleditše ka gore: “E tla ba selo se thata gakaakang go bao ba nago le tšhelete go tsena mmušong wa Modimo!”—Luka 18:23, 24.

‘Mehleng ye ya bofelo,’ Bakriste ka mo go kgethegilego ba swanetše go phafoga ka gobane batho ka kakaretšo ke “barati ba tšhelete” bjalo ka ge go boletšwe e sa le pele. (2 Timotheo 3:1, 2) Bakriste ba therešo bao ba dulago ba lemoga go nyaka ga bona dilo tša moya ga ba tutuetšwe ke mokgwa wo wa megabaru, ka gobane ba na le selo se sengwe sa bohlokwa kudu go feta tšhelete.

Selo se se Kaone go Feta Tšhelete

Le ge a hlalosa tšhelete e le bjalo ka tšhireletšo, Kgoši Salomo o okeditše ka gore, “bohlale ke tšhireletšo” ka gobane bo “nea mong wa bjona bophelo.” (Mmoledi 7:12, PK) O be a bolela’ng? Salomo o be a bolela ka bohlale bjo bo theilwego tsebong e nepagetšego ya Mangwalo le poifong e swanetšego ya go boifa Modimo. Ka ge bo feta tšhelete, bohlale bjo bo bjalo bjo bo tšwago go Modimo bo ka šireletša motho mereong e mentši bophelong gaešita le lehung la ka pela. Bjalo ka mphapahlogo, bohlale bja kgonthe gape bo godiša le go nea bao ba nago le bjona tlhompho. (Diema 2:10-22; 4:5-9) Ka ge gape bo lebiša go amogelweng ke Modimo, bo bitšwa “sehlare sa bophelo.”—Diema 3:18.

Bao ba nyakago bohlale bjo bo bjalo ka go tšwa pelong le bao ba ikemišeditšego go bo tsoma, ba hwetša gore bo a hwetšagala. “Ngwan’a-ka! . . . Xe O ka bitša temoxô wa hlabošetša thlaloxanyô ’ntšu la xaxo, Xe O ka e tsoma byalo ka leruô wa e nyakišiša bo-ka ’humô le le fihlilwexo, Ké mo O tl’o xo tseba xo boifa Morêna, wa fihlêla xo tseba Modimo. Xobane bohlale motho ó bo newa ke Modimo; tsebô le temoxô di tšwa molomong wa xaxwe.”—Diema 2:1-6.

Ka gobane ba lebiša tlhokomelo e kgolo bohlaleng go feta tšheleteng, Bakriste ba therešo ba thabela tekanyo e itšego ya khutšo, lethabo le tšhireletšego tšeo barati ba tšhelete ba sa di hwetšego. Baheberu 13:5 e re: “Mokgwa wa lena wa bophelo a o se be le lerato la go rata tšhelete, ge le dutše le kgotsofetše ka dilo tše di lego gona. Gobane [Modimo] o itše: ‘Le ka mohla nka se ke ka le tlogela le ge e le go le lahla.’” Tšhelete ga e kgone go nea tšhireletšo e bjalo.

NA O ILE WA IPOTŠIŠA?

▪ Ke bjang tšhelete e šomago bjalo ka tšhireletšo?Mmoledi 7:12PK.

▪ Ke ka baka la’ng bohlale bjo bo tšwago go Modimo bo phagametše tšhelete?Diema 2:10-22; 3:13-18.

▪ Ke ka baka la’ng re swanetše go phema lerato la tšhelete?Mareka 10:23, 25; Luka 18: 23, 24; 1 Timotheo 6:9, 10.