Go Makatša ga Bohlale bja Tlhago

“Go huduga ga dinonyana ke e nngwe ya ditiragalo tše di makatšago kudu tša tlhago.”—COLLINS ATLAS OF BIRD MIGRATION.

KA December 9, 1967, mofofiši wa sefofane o ile a bona sehlopha sa dinonyana tša ka meetseng tše 30 tšeo di bitšwago di-whooper swan di fofa bophagamong bjo bo makatšago bja dimithara tše 8 200 di lebile Ireland. Ke ka baka la’ng di be di fofela godimo gakaakaa moo tekanyo ya go tonya e ka bago -40°C? Ka ntle le go phema phefo e matla e sa kgaotšego yeo e hwetšagalago ge di fofela tlase, di be di kgorometšwa ke phefo yeo e bego e dira gore di fofe ka lebelo la dikhilomithara tše 200 ka iri. Go ile gwa akanyetšwa gore dinonyana tše di feditše leeto la tšona la dikhilomithara tše 1 300 la go tloga Iceland go ya Ireland ka diiri tše šupa feela.

Nonyana e hudugelago kgole kudu go di feta e lego arctic tern e godišetša mafotwana a yona ka leboa la Arctic Circle, lega go le bjalo e fetša nako ya marega a ka leboa e le Antarctic. Ka ngwaga o tlwaelegilego, nonyana ye e nyenyane ya lewatleng e fofa monabo wa magareng ga dikhilomithara tše 40 000 le tše 50 000—e lego monabo wo o lekanago le go dikologa lefase ka moka!

Megolodi e mešweu e godišetša mafotwana a yona ka Leboa la Yuropa gomme ya fetša nako ya marega e le Afrika Borwa, e lego leeto la dikhilomithara tše 24 000 go ya le go boa. Dikete-kete tša dinonyana tše di feta Isiraele ka lehlabula le seruthwane, go latela thulaganyo ya nako yeo e bego e tsebja morago kua mehleng ya Beibele.—Jeremia 8:7.

Ke mang yo a di neilego bohlale bjoo bja tlhago? Nywageng e ka bago 3 500 e fetilego, Modimo o ile a botšiša monna yo a lokilego Jobo dipotšišo tše di latelago: “Nong xe e fofa, a ké ka thlaloxanyô y’axo? Xe e phurolla diphêxô ’me ya leba Borwa? Xe lenong lè akalala, a le romilwe ke wene? Xe le axa sehlaxa sa lôna makalakaleng?” Ge a araba, Jobo o ile a tumiša Modimo ka mo go swanetšego ka baka la bokgoni bjo bo makatšago bja dinonyana gotee le diphoofolo tše dingwe.—Jobo 39:26, 27; 42:2.

Ba Phagametše Bohlale bja Tlhago

Batho, e lego dibopiwa tše di phagamego kudu tlholong ya Modimo, ga ba laolwe ke bohlale bja tlhago. Go e na le moo, re na le tokologo ya boikgethelo e bile re na le letswalo le bokgoni bja go rata. (Genesi 1:27; 1 Johane 4:8) Ka baka la dimpho tše ka moka, re ka dira diphetho tše di swanetšego le tše di nepagetšego tšeo ka dinako tše dingwe di bonagatšago lerato le sa tlwaelegago le boikgafo.

Ke therešo gore tsela yeo motho a lebelelago dilo ka yona le yeo a itshwarago ka yona e tutuetšwa ke melao ya boitshwaro le ditumelo tšeo a di rutilwego goba tšeo a sa kago a di rutwa go tloga bjaneng. Ka baka leo, batho ba ka ba le dipono tše di fapanego mabapi le seo ba se lebelelago e le se se nepagetšego le se se fošagetšego, se se amogelegago le se se sa amogelegego. Go se swane mo go ka dira gore go be le go se kwešišane, go se kgotlelelane gaešita le lehloyo, kudu-kudu ge dilo tše bjalo ka setšo, botšhaba le bodumedi di e-na le tutuetšo e matla.

Ruri lefase e be e tla ba lefelo le kaone gakaakang ge nkabe batho ka moka ba phela ka ditekanyetšo tše di swanago tšeo di bontšhago se se nepagetšego le seo se dumelelanago le therešo ya Beibele, go etša ge re e-kwa melao e swanago ya tlhago yeo e laolago legohle! Eupša, na go na le motho le ge e le ofe yo a nago le bokgoni le tsebo ya go hlama ditekanyetšo tša legohle? Ge e ba a le gona, na o tla dira bjalo goba na o šetše a dirile bjalo? Dipotšišo tše di tla ahla-ahlwa dihlogong tše di latelago.