Na Modimo o a Ikarabela?

BEIBELE e re, “Modimo ke lerato.” (1 Johane 4:8) O lokile e bile ke yo kgaugelo. “Ké Yêna Lentswê, yo tirô-phethexi, ka xe ’tsela tsa’xwe tšohle di lokile, Yêna Modimo wa therešô, Mo-ila-bokxôpô, Moloki, Yêna Mosiami.”—Doiteronomio 32:4.

Ka ge e le Mmopi, Jehovah Modimo o na le bokgoni bja go bona e sa le pele dilo ka moka tšeo di ka bakago kotsi, gape o na le matla a go tsena ditaba gare. Go ya ka dintlha tše le dika tša Modimo tšeo di hlalositšwego ka Beibeleng, ba bantši ba botšiša ka mo go swanetšego gore, “Ke ka baka la’ng Modimo a dumelela dikotsi tša tlhago di direga?” * Batho ba dimilione bao ba botšišitšego potšišo ye ba lemogile gore Modimo ka boyena o neile karabo e kwagalago kudu ka Lentšung la gagwe le le ngwadilwego. (2 Timotheo 3:16) Hle ela hloko se se latelago.

Ba Ganne Lerato la Modimo

Beibele e re botša gore Modimo o be a neile batswadi ba rena ba pele dilo ka moka tšeo ba bego ba di nyaka gore ba be le bophelo bjo bo thabišago le bjo bo šireletšegilego. Go oketša moo, ge bona le bana ba bona ba ka be ba ile ba kwa taelo ya Modimo ya gore ba ‘tswale ba ate, ba tlale lefase,’ lapa la motho le le golago le be le ka kgodišega ka tlhokomelo ya Modimo e sa kgaotšego.—Genesi 1:28.

Lega go le bjalo, ka manyami Adama le Efa ba ile ba furalela Mmopi wa bona ka boomo, ka gore ka go rata ba kgethe go se mo kwe le go itokolla pušong ya gagwe. (Genesi 1:28; 3:1-6) Bontši bja ditlogolo tša bona di latetše ditsela tša bona. (Genesi 6:5, 6, 11, 12) Ka boripana, moloko wa batho ka kakaretšo o kgethile go ipuša, go buša malapa a ona le lefase ka ntle le tlhahlo le ge e le efe e tšwago go Modimo. Ka ge e le Modimo yo a nago le lerato le yo a hlomphago molao wa motheo wa tokologo ya boikgethelo, Jehofa ga a gapeletše batho go amogela pušo ya gagwe gaešita le ge tsela ya bona e ka lebiša kotsing. *

Lega go le bjalo, Jehofa ga se a lahla moloko wa batho. Go fihlela le lehono “[o] hlabišetša ba kgopo le ba bolo letšatši la gagwe gomme [o] nešetša ba lokilego le ba sa lokago pula.” (Mateo 5:45) Go oketša moo, Modimo o neile batho bokgoni bja go ithuta ka lefase le medikologo ya lona, gomme go fihla ditekanyong tše di sa swanego tsebo ye e dirile gore batho ba kgone go bona e sa le pele boemo bjo bo feteletšego bja leratadima le kgonagalo ya dikotsi tše dingwe tše bjalo ka methuthupo ya thabamollo.

Batho gape ba hweditše gore ke dikarolo dife tša lefase tšeo di hlaselwago gabonolo kudu ke tšhišinyego ya lefase goba maemo a feteletšego a leratadima. Dinageng tše dingwe, tsebo ye e thušitše go phološa maphelo a batho ka thuto gotee le ka mekgwa ya go aga ye e kaonefaditšwego le ditshepedišo tša temošo. Lega go le bjalo, dipalo tša dikotsi tša tlhago tšeo di begwago ngwaga le ngwaga di dutše di gola ganyenyane-ganyenyane.  Mabaka a se ke a mantši gape a raragane.

Go Dula Mafelong a Kotsi Kudu

Bogolo bja kotsi ga se ka mehla bo laolwago ke bogolo bja matla a tlhago ao a akaretšwago. Gantši palo ya batho bao ba dulago lefelong leo kotsi e diregilego go lona, ke yona e laolago bogolo bja kotsi. Go ya ka pego yeo e gatišitšwego ke World Bank, badudi ba ka godimo ga 25 lekgolong dinageng tša ka godimo ga tše 160 ba dula mafelong ao go nago le kgonagalo e kgolo ya go bolawa ke dikotsi tša tlhago. Klaus Jacob e lego rathutamahlale Yunibesithing ya Columbia kua United States o re “ge batho ba oketšegilego ba dula mafelong a [kotsi], selo seo pele e bego e le feela tiragalo ya tlhago se fetoga kotsi.”

Mabaka a mangwe ao a mpefatšago boemo ke go aga lefelong le itšego ka go akgofa ka ntle le thulaganyo, go senywa ga dithokgwa le go dirwa ga mabato a samente ka mo go feteletšego ao a khupetšago mobu woo ka tlwaelo o bego o tla thibela go elela ga meetse. Mabaka a a mabedi a mafelelo ka mo go kgethegilego a ka baka go elela ga leraga le le senyago le mafula.

Dilo tšeo batho ba di dirago le tšona di ka fetola tšhišinyego ya lefase go ba kotsi e kgolo, ka gobane ga se matla a maphoto a tšhišinyego ao a bakago mahu a mantši le dikgobalo eupša meago e wago ke yona e dirago seo. Ke mo go swanetšego gore diithuti tša ditšhišinyego tša lefase di be le polelwana e rego: “Ditšhišinyego tša lefase ga di bolaye batho. Ke meago e bolayago batho.”

Go palelwa ga dipolitiki le gona go ka oketša palo ya batho bao ba hwago. Nageng e nngwe ya ka Borwa bja Amerika, ditšhišinyego tša lefase di ile tša phušola motse-mošate wa moo ka makga a mararo nywageng e 400 e fetilego. Le gona, ga e sa le go tloga tšhišinyegong ya pele yeo e diregilego ka 1967, palo ya badudi e oketšegile ka makga a mabedi go fihlela go dimilione tše hlano. Makasine wa New Scientist o re: “Melao yeo e laolago go agwa ga meago, yeo e ka šireletšago badudi, go ka direga gore ga e gona goba ga e latelwe.

Ntlha ye ya mafelelo e swanela gabotse motse wa New Orleans, Louisiana, U.S.A., woo o agilwego lefelong la tlase leo ka tlwaelo le hlaselwago ke mafula. Kotsi yeo ba bantši ba bego ba dutše ba e boifa e ile ya direga mafelelong ka 2005, ge Ledimo la Katrina le hlasela, go sa šetšwe go ba gona ga maboto a thibelago meetse le tshepedišo ya meetse yeo e išago meetse lewatleng. Pego e lego ka go USA Today e boletše gore, go ka direga gore “ditemošo tšeo di neilwego kgale” di be di hlokomologwa goba gore “batho ba arabetše go tšona ka go se šetše.”

Go arabela ka go se šetše mo go swanago go ile gwa bonagatšwa mabapi le global warming, yeo bo-rathutamahlale ba bantši ba dumelago gore e ka gakatša dikotsi tše di tswalanago le boemo bja leratadima gomme ya dira gore ditekanyo tša meetse a lewatle di hlatloge. Go molaleng gore mabaka a bopolitiki, a tša leago le a maemo a tša boiphedišo, e lego dilo tšeo di sa dirwago ke Modimo—di swanetše go elwa hloko. Mabaka a a batho a re gopotša therešo ya Beibele yeo e bontšhago gore motho ga a kgone go “tsebiša dikgato tša gagwe mo a yago ntshe.” (Jeremia 10:23, PK) Lebaka le lengwe la batho ke boemo bja bona bja kgopolo mabapi le ditemošo—tša tlhago goba tša bahlankedi ba mmušo.

Ithute go Lemoga Maswao a Temošo

Sa pele, re swanetše go dumela gore dikotsi tša tlhago di ka hlasela ka ntle le temošo. Mmoledi 9:11 (NW) e re: “Nako le ditiragalo tše di sa letelwago di [re] wela bohle.” Lega go le bjalo, gantši go ba le maswao a itšego—a tlhago goba ao re a botšwago ke bahlankedi ba mmušo—a gore kotsi e kgaufsi le go direga. Ka gona, ge batho ba tseba maswao, ba ka kaonefatša dibaka tša bona tša go phologa.

Ge tsunami e hlasela sehlakahlaka sa Simeulue kua Indonesia ka 2004, gare ga badudi ba bantši ba dikete ba moo go ile gwa hwa batho ba šupago feela. Batho ba bantši ba ile ba tšhaba ge lewatle le be le boela morago ka go tseba gore ge maphoto a lewatle a boela morago ka mo go sa tlwaelegago, a ka baka di-tsunami.  Ka mo go swanago, batho ba ile ba phologa madimo a šoro le methuthupo ya dithabamollo ka go kwa ditemošo. Ka ge ka dinako tše dingwe dikotsi tša tlhago di hlasela pele ga ditemošo tša bahlankedi ba mmušo, ke gabohlale go tlwaelana le tšona ka bobedi, kudu-kudu ge e ba o dula tikologong yeo ka tlwaelo e hlaselwago ke dikotsi tša tlhago.

Lega go le bjalo, setsebi sa dithabamollo se bolela gore ka manyami “batho ba na le tshekamelo ya go hlokomologa kotsi gaešita le ge e le molaleng.” Se ke sa therešo ka mo go kgethegilego moo ditemošo tša bofora di tlwaelegilego goba moo kotsi e feleleditšego kgale go direga. Ka dinako tše dingwe, batho ba fo ba ba sa nyake go tlogela dithoto tša bona gaešita le ge ba lebeletšane le kotsi.

Ditikologong tše dintši, batho ba fo ba ba diila kudu mo e lego gore ba ka se kgone go hudugela lefelong le le šireletšegilego. Go e na le go bontšha go palelwa ga Mmopi wa rena, bodiidi bo bontšha go palelwa ga batho. Ka mohlala, mebušo gantši e diriša tšhelete e ntši e reka dibetša eupša e dira mo gonyenyane go thuša bahloki.

Lega go le bjalo, tekanyo e itšego ya thušo e a hwetšagala bakeng sa batho ba bantši go sa šetšwe gore maemo a bona ke a mohuta ofe. Seo se bjalo bjang? Se bjalo ka gore Modimo, ka Lentšu la gagwe le le ngwadilwego, Beibele e Kgethwa, o re neile melao e mentši e mebotse ya motheo yeo e ka phološago maphelo ge e ba e dirišwa.

Melao ya Motheo Yeo e Phološago Maphelo

▪ Le se ke la leka Modimo. Doiteronomio 6:16 e re, “Morêna Modimo wa lena le se kê la mo leka.” Bakriste ba therešo ga ba na ditumela-khwele e bile ga ba dumele gore Modimo o tla dula a ba šireletša dikotsing tša kgonthe. Ka gona, ge kotsi e le kgaufsi le go hlasela, ba kwa keletšo e buduletšwego e rego: “Mohlale ó bôna dikotsi di s’e-tla, a khuta; ba mašilô ba a feta, ba y’o hlaka.”—Diema 22:3.

▪ Re swanetše go tšeela bophelo godimo kudu go feta dilo tše di bonagalago. “Gaešita le ge motho a atetšwe ke dilo, fela bophelo bja gagwe ga bo tlišwe ke dilo tše a nago le tšona.” (Luka 12:15) Ee, dilo tše di bonagalago di na le sebaka sa tšona eupša ga di na mohola go bahu. Ka gona, bao ba ratago bophelo le bao ba tšeelago godimo kudu tokelo ya go hlankela Modimo ga ba lekele hlogong ka mo go sa nyakegego e le gore ba šireletše dithoto tša bona.—Psalme 115:17.

Ka 2004, Tadashi yo a dulago kua Japane, o ile a tloga legaeng la gagwe gatee-tee ka morago ga gore tšhišinyego ya lefase e hlasele le pele ga ge bahlankedi ba mmušo ba ka nea taelo. Bophelo bja gagwe e be e le bja bohlokwa go yena go feta ntlo ya gagwe le dithoto tša gagwe. Akira yo a dulago tikologong e swanago o ngwadile gore: “Tekanyo ya kgonthe ya tshenyo ga se ya ithekga ka go lahlegelwa ke dilo tše di bonagalago eupša e ithekgile ka pono ya motho. Ke ile ka lebelela kotsi ye e le sebaka se se botse sa gore ke nolofatše bophelo bja-ka.”

▪ Theetša ditemošo tša mmušo. “[Ikokobeletšeng] balaodi ba bagolo.” (Baroma 13:1) Ge mmušo o nea taelo ya gore go tlogwe lefelong goba gore go latelwe megato e mengwe e itšego ya tša tšhireletšego, ke gabohlale go e latela. Tadashi o ile a dulela kgole le lefelo le kotsi ka go kwa taelo ya gore go tlogwe lefelong gomme ka go rialo a phema go gobala goba go hwa go tšwa ditšhišinyegong tše dinyenyane tša ka morago tšeo di ilego tša latela.

Batho ba swanetše go ikgethela gore ke neng le gore ke bjang ba tlago go arabela ge e ba go se na ditemošo tše tšwago mmušong tša kotsi yeo e lego kgaufsi le go hlasela, ba ela hloko dintlha ka moka tše di lego gona. Ditikologong tše dingwe, balaodi ba mmušo ba lefelong leo ba ka nea tlhahlo e thušago ya go phologa kotsi. Ge e ba tsebišo e bjalo e hwetšagala tikologong ya geno, na o tlwaelane le yona gabotse? Na o šetše o boledišane le lapa la gago ka yona? (Bona lepokisi le le sepedišanago le sehlogo se.) Dikarolong tše dintši tša lefase, ka tlase ga tlhahlo ya ofisi ya lekala ya Dihlatse tša Jehofa, diphuthego tša Dihlatse di hlomile megato ya tšhoganetšo yeo e ka latelwago ge e  ba kotsi e ka hlasela gomme megato ye e ipontšhitše e le e thušago kudu.

▪ Bontšha lerato la Bokriste. Jesu o itše: “Ke le nea taelo e mpsha ya gore le ratane . . . go etša ge ke le ratile.” (Johane 13:34) Batho bao ba bontšhago lerato la boikgafo le le swanago le la Kriste, ba dira sohle seo ba ka se kgonago go thušana go itokišetša kotsi ya tlhago goba go e phologa. Gare ga Dihlatse tša Jehofa, bagolo ba phuthego ba šoma ka thata go ikgokaganya le ditho ka moka tša phuthego go kgonthišetša gore di šireletšegile goba gore di ka išwa lefelong le le šireletšegilego. Bagolo gape ba kgonthišetša gore yo mongwe le yo mongwe o na le dinyakwa tša bophelo, tše bjalo ka meetse a go nwa a hlwekilego, dijo, diaparo le dihlare tše di nyakegago. Go sa dutše go le bjalo, malapa a Dihlatse ao a lego mafelong a šireletšegilego a amogela Dihlatse-gotee le tšona tšeo di lego gare ga bahudugi. Ka kgonthe lerato le le bjalo ke “setlemo se se phethagetšego sa botee.”—Bakolose 3:14.

Na dikotsi tša tlhago di tla mpefala le go feta, bjalo ka ge ba bangwe ba nagana bjalo? Mohlomongwe, eupša ka nakwana. Ka baka la’ng? Ka gobane nako e nyamišago ya go ipuša ga motho ka ntle le Modimo e kgaufsi le go fela. Ka morago ga moo, lefase ka moka le badudi ba lona ka moka ba tla ba ka tlase ga bobuši bjo lerato bja legohle bja Jehofa ka mo go feletšego, ka mafelelo a mabotse, bjalo ka ge re tla tloga re bona.

[Mengwalo ya tlase]

[Lepokisi/Seswantšho go letlakala 23]

NA O ITOKIŠELEDITŠE GO TŠHABA?

Ofisi ya Bolaodi bja tša Tšhoganetšo ya New York City e kgothaletša malapa gore a rulaganyetše go tšhaba ka gore a be le “mokotla woo a ka tšhabago le ona”—mokotla woo o rwalegago gabonolo, o tiilego le wo o hwetšagalago ka sekgaufsi woo o nago le ditlabakelo tša bohlokwa tša tšhoganetšo. Go ka akaretšwa dilo tše di latelago: *

▪ Dikopi tša mangwalo a bohlokwa ka gare ga seswaro seo se sa tsenwego ke meetse

▪ Dinotlelo tša bobedi tša koloi le tša ntlo

▪ Dikarata tša mokitlana goba tša panka le tšhelete

▪ Meetse a lego ka mapotlelong le dijo tše di sa bolego

▪ Thotšhi goba dithotšhi, seyalemoya sa AM/FM, mogala wa cellular (ge e ba o le gona) le dipeteri tše oketšegilego

▪ Dihlare tše di ka tšeago mo e ka bago beke, lelokelelo leo le bontšhago kamoo dihlare di swanetšego go nwewa ka gona, mangwalo a ngaka a ditaelo, maina a ngaka le dinomoro tša yona tša mogala. (Kgonthišetša gore o hwetša dihlare tše dingwe pele tšeo o nago le tšona di ka felelwa ke nako)

▪ Mokotla o nago le ditlabakelo tša thušo ya pele

▪ Dieta le diaparo tša pula tše di lego boemong bjo bo botse le tše di tiilego

▪ Dinomoro tša mogala tšeo go ka ikgokaganywago le lapa ka tšona, lefelo leo lapa le tlago go kopana go lona gotee le mmapa wa tikologo yeo

▪ Ditlabakelo tša go hlokomela bana

[Mongwalo wa tlase]

[Mothopo wa Seswantšho go letlakala 20]

USGS, David A. Johnston, Cascades Volcano Observatory