Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Na go Diriša Dithibela-pelego go Fošagetše?

Na go Diriša Dithibela-pelego go Fošagetše?

Pono Ya Beibele

Na go Diriša Dithibela-pelego go Fošagetše?

O NAGANA’NG? Na go fošagetše gore banyalani ba diriše dithibela-pelego? Karabo ya gago mo gongwe e tla ithekga ka ditumelo tša bodumedi bja gago. Kereke ya Katholika e ruta gore mokgwa le ge e le ofe wo o dirišwago go thibela go ba le bana “o kgopo.” Thuto ya Katholika e ruta kgopolo ya gore tiro e nngwe le e nngwe ya kopano ya botona le botshadi magareng ga banyalani e swanetše go dumelela go ima. Ka gona, go ya ka Kereke ya Katholika, dithibela-pelego “ga di amogelege.”

Batho ba bantši ba hwetša pono ye go le thata go e amogela. Sehlogo se se bolelago ka taba ye, seo se tšweletšego kuranteng ya Pittsburgh Post-Gazette se re “Makatholika a ka godimo ga tee-tharong kua United States a bolela gore kereke e swanetše go dumelela go šomišwa ga dithibela-pelego tša maitirelo. . . . Gomme ba dimilione ba hlokomologa thibelo ye letšatši le letšatši.” Yo mongwe wa bona Linda, mmago bana ba bararo, o dumela ka bolokologi gore o šomiša dithibela-pelego eupša o re: “Ga ke dumele gore go ya ka letswalo la-ka ke dira sebe.”

Lentšu la Modimo le re’ng ka taba ye?

Bophelo bo Bohlokwa

Modimo o lebelela bophelo bja ngwana e le bja bohlokwa, gaešita le nakong ya ge motho a thoma go bopega. Kgoši Dafida wa Isiraele o ngwadile a le ka tlase ga pudulelo gore: “Ke loxilwe ke Wene mmeleng wa mmê. . . . Mahlô a xaxo a mpone kè sešo ka bopêxa; pukung ya xaxo ké xe di šetše di ngwadilwe tšohle.” (Psalme 139:13, 16) Bophelo bjo bofsa bo thoma ge go thoma boimana gomme Molao wa Moše o bontšha gore motho a ka ba molato ge a ka gobatša ngwana yo a sešogo a belegwa. Ge e le gabotse Ekisodo 21:22, 23 e bolela gabotse gore ge mosadi wa moimana le ngwana wa gagwe yo a sešogo a belegwa ba ka hlagelwa ke kotsi ka baka la ge banna ba babedi ba e-lwa, taba e be e swanetše go tlišwa pele ga baahlodi. Ba be ba swanetše gore ba lekodišiše maemo gomme kotlo e be e ka ba gore “bophelô bo lefyê ka bophelô.”

Molao wo ke wa bohlokwa tabeng ya go dirišwa ga dithibela-pelego ka baka la gore go bonala mekgwa e mengwe ya dithibela-pelego e ntšha mpa. Mekgwa ye ya dithibela-pelego ga e dumelelane le molao wa Modimo wa go hlompha bophelo. Lega go le bjalo, dithibela-pelego tše dintši ga di ntšhe mpa. Go thwe’ng ka go diriša mekgwa e bjalo ya dithibela-pelego?

Ga go na moo Beibele e laelago Bakriste gore ba be le bana. Modimo o boditše banyalani ba pele le lapa la Noa gore: “Tswalang Le atê, tlalang lefase.” Eupša molao wo ga se wa boeletšwa go Bakriste. (Genesi 1:28; 9:1) Ka gona, banyalani ba swanetše go itirela phetho ya ge e ba ba nyaka go ba le bana, gore ba nyaka go ba le ba bakae le gore ba nyaka go ba le bona neng. Ka mo go swanago, Mangwalo ga a gane dithibela-pelego. Ka gona, go ya ka pono ya Beibele, taba ya ge e ba monna le mosadi ba kgetha go diriša mokgwa o itšego wa go thibela pelego wo o sa ntšhego mpha ke phetho ya motho ka noši. Ka gona, ke ka baka la’ng Kereke ya Katholika e gana go dirišwa ga dithibela-pelego?

Bohlale bja Motho ge bo Bapetšwa le Bohlale bja Modimo

Dipuku tša Katholika di hlalosa gore e bile lekgolong la bobedi la nywaga C.E. moo bao ba ipolelago gore ke Bakriste ba ilego ba amogela molao wa se-Stoic woo go ya ka wona lebaka le nnoši leo le dumelelwago ke molao la go ba le dikopano tša botona le botshadi lenyalong e lego bakeng sa go ba le bana. Ka gona molao wo o be o theilwe filosofing go e na le go thewa Beibeleng. O be o sa thewa bohlaleng bja Modimo eupša o theilwe bohlaleng bja batho. Filosofi ye e tšwetše pele go theoša le nywaga-kgolo gomme e ile ya oketšwa ke bo-rathutatumelo ba fapa-fapanego ba Katholika. * Lega go le bjalo, mafelelo a kwagalago a thuto ye e be e le kgopolo ya gore go ba le dikopano tša botona le botshadi ka bogona ke go dira sebe le gore ka baka leo, dikopano tša botona le botshadi tšeo di sa tšweletšego bana ke bootswa. Eupša se ga se seo Mangwalo a se rutago.

Beibele ge e šomiša polelo ya go reta ka pukung ya Diema e hlalosa lethabo leo le tlišwago ke go ba le dikopano tša botona le botshadi tše di lokilego magareng ga monna le mosadi ka gore: “Nwaa meetse a ’diba e lexo sa xaxo, a tšwaxo mothôpong w’axo. . . . Sediba sa xaxo a se šexofalê, O thabêlê moxatš’axo wa mehla yela O sa le yo mofsa; Yêna mo-ka thsêphê xo ratêxa, mo-ka komé ka bonatla. A nkê O fêlê O kxôlwa ke botse bya xaxwe; O fêle O thabêla ’ratô la xaxwe.”—Diema 5:15, 18, 19.

Dikopano tša botona le botshadi magareng ga monna le mosadi ke mpho ye e tšwago go Modimo. Go ba le bana ga se lebaka feela la morero wo. Dikopano tša botona le botshadi di dumelela banyalani go bontšhana maikwelo a bonolo a lerato. Ka gona ge e ba banyalani ba kgetha go thibela go ima ka go diriša dithibela-pelego, yeo ke kgetho ya bona ka noši, gomme ga go yo a swanetšego go ba ahlola.—Baroma 14:4, 10-13.

NA O ILE WA IPOTŠIŠA?

▪ Na go na le phošo gore banyalani ba be le dikopano tša botona le botshadi?—Diema 5:15, 18, 19.

▪ Ke’ng seo Bakriste ba swanetšego go se gopola ge e ba ba diriša dithibela-pelego?—Ekisodo 21:22, 23.

▪ Ba bangwe ba swanetše go lebelela banyalani ba ba dirišago dithibela-pelego bjang?—Baroma 14:4, 10-13.

[Mongwalo wa tlase]

^ ser. 11 E bile feela lekgolong la bo-13 la nywaga moo Gregory IX a ilego a diriša seo New Catholic Encyclopedia e se bitšago “molao wa mathomo wa lefase ka bophara wa mopapa wo o ganetšanago le dithibela-pelego.”

[Mantšu a ipiletšago a tsopotšwego go letlakala 11]

Modimo o boditše banyalani ba pele le lapa la Noa gore: “Tswalang Le atê, tlalang lefase.” Eupša molao wo ga se wa boeletšwa go Bakriste