Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Rutang ka Mohlala

Rutang ka Mohlala

Mogato 7

Rutang ka Mohlala

Ke ka baka la’ng le swanetše go gata mogato wo? Mediro e a ruta. Gantši mantšu a fetiša tsebišo feela. Ka mohlala, batswadi ba ka botša bana ba bona gore ba hlomphe le go bolela therešo. Lega go le bjalo, ge e ba bona batswadi bao ba hlabelana mašata goba ba hlabela bana ba bona mašata gomme ba bolela maaka e le gore ba ka lokologa bothateng bjo itšego, ba ruta bana ba bona gore ye ke tsela yeo batho ba bagolo ba swanetšego go itshwara ka yona. Mongwadi Dr. Sal Severe o re, go ekiša batswadi “ke tsela e nngwe e matla yeo bana ba ka ithutago ka yona.”

Tlhohlo: Batswadi ga se ba phethagala. Moapostola Paulo o ngwadile gore: “Bohle ba dirile sebe gomme ba hlaelelwa ke letago la Modimo.” (Baroma 3:23) Mabapi le go laola leleme, morutiwa Jakobo o ngwadile gore: “Leleme, ga go le o tee wa batho yo a ka le thapišago.” (Jakobo 3:8) Go oketša moo, ke mo go tlwaelegilego gore bana ba leke go se fele pelo ga batswadi ba bona. Larry, tate wa bana ba babedi yo gantši a sa bolelego kudu gape a kgonago go itshwara o re: “Ke ile ka makatšwa ke kamoo bana ba-ka ba bego ba kgona go dira gore ke befelwe ka gona.”

Tharollo: Katanelang go ba mehlala e mebotse e sego go ba ba phethagetšego. Le gona le diriše diphošo tša lena tšeo le di dirago ka sewelo go ruta thuto e botse. Chris, tate wa bana ba babedi, o re: “Ge e ba ke galefela bana ba-ka goba ge e ba ke dira phetho ye e ba kgomago gampe, ke dumela phošo ya-ka gomme ka kgopela tshwarelo. Se se rutile bana ba-ka gore batswadi le bona ba dira diphošo gomme ka moka re swanetše go leka gore re lokiše diphošo tša rena.” Kostas, yo go boletšwego ka yena pejana, o re: “Ke lemogile gore ge ke kgopela tshwarelo ge ke dirile phošo, barwedi ba-ka le bona ba ithuta go kgopela tshwarelo ge ba dira diphošo.”

Jehofa Modimo o re: “Le se ke la befediša bana ba lena, eupša tšwelang pele le ba godiša ka tayo le tlhahlo ya monagano ya Jehofa.” (Baefeso 6:4) Ge e ba motho yo a nago le matla a taolo a bolela se sengwe eupša a dira se sengwe, se se galefiša bana go etša kamoo se galefišago batho ba bagolo, goba mohlomongwe se ba galefiša le go feta. Ka gona, ke ka baka la’ng o sa ipotšiše dipotšišo tše ge letšatši le lengwe le le lengwe le sobela: Ge e ba ke se ka bolela selo letšatši ka moka, ke dithuto dife tšeo bana ba-ka ba ka bago ba ithutile tšona medirong ya-ka? Na tše ke dithuto tše ke lekago go ba ruta tšona ge ke bolela le bona?

[Mantšu a ipiletšago a tsopotšwego go letlakala 9]

“Na wena o rutago yo mongwe, ga o ithute?”—Baroma 2:21

[Diswantšho go letlakala 9]

Ge motswadi a kgopela tshwarelo, ngwana le yena o ithuta go dira bjalo