Mogato 5

Theang le go Latela Mediro ya Letšatši le Letšatši

Ke ka baka la’ng le swanetše go gata mogato wo? Mediro ya letšatši le letšatši ke karolo ya bohlokwa bophelong bja batho ba bagolo. Mošomo, borapedi le boitapološo di latela thulaganyo e šetšego e theilwe ya ka mehla. Batswadi ba ka gobatša bana ba bona ge e ba ba sa ba rute go rulaganya nako ya bona le go kgomarela thulaganyo yeo. Ka lehlakoreng le lengwe, Dr. Laurence Steinberg moprofesara wa psychology o re: “Dinyakišišo di bontšha gore go ba le melao le thulaganyo go dira gore ngwana a ikwe a šireletšegile gomme thulaganyo e mo ruta go ba le boitshwaro le go ikholofela.”

Tlhohlo: Bophelo ke bja leema-ema. Batswadi ba bantši ba šoma diiri tše dintši, ka gona ba ka ba le nako e nyenyane yeo ba e fetšago ba e-na le bana ba bona ka mehla. Go thea le go kgomarela mediro ya letšatši le letšatši go nyaka boitayo le go ikemišetša go fenya maiteko a ngwana a go gana go dira mediro ya letšatši le letšatši.

Tharollo: Dirišang molao wa motheo wa Beibele o rego “dilo ka moka di dirwe ka bothakga le ka thulaganyo.” (1 Bakorinthe 14:40) Ka mohlala, ge bana e sa le ba banyenyane, batswadi ba bantši ka bohlale ba bea nako yeo bana ba robalago ka yona. Lega go le bjalo, nako ya go robala e swanetše go ba e thabišago. Tatiana, mma wa banenyana ba babedi yo a dulago kua Gerika o re: “Ge bana ba le malaong, ke a ba phaphatha le go ba botša seo ke ilego ka šala ke se dira ge ba be ba ile sekolong. Ke moka ke ba botšiša ge e ba ba ka rata go mpotša dilo tšeo ba di dirilego letšatšing leo. Bana ba a lokologa. Gantši ba ntšhetša sa mafahleng.”

Kostas, monna wa Tatiana, o balela barwedi ba bona dikanegelo. O re: “Ba ntšha maikwelo a bona ka dikanegelo tšeo gomme gantši poledišano e sekamela le mathateng ao a ba tshwenyago. Ga go bonolo gore banenyana ba mpotše seo se ba tshwenyago ge e ba ke ba botšiša ka go lebanya gore ba tshwenywa ke eng.” Ka kgonthe, ge bana ba dutše ba gola, le tla swanela go beakanya nako yeo ba robalago ka yona gore e dumelelane le maemo a bona. Eupša ge e ba le kgomarela seo ka mehla, bana ba lena ba tla tšwela pele ba diriša nako yeo go bolela le lena.

Go oketša moo, malapa ka bohlale a ka hlagolela mokgwa wa go ja gotee bonyenyane gatee ka letšatši. E le gore le thee mokgwa wo, nako ya dijo e tla swanelwa ke gore e be e feto-fetogago. Charles, tate wa banenyana ba babedi o re: “Ka dinako tše dingwe ke boa mošomong ka morago ga nako. Mosadi wa-ka o nea banenyana sa go swariša mala, eupša gantši o dira gore yo mongwe le yo mongwe a eme go fihlela re e-ja gotee bjalo ka lapa. Re hlalosa mediro ya rena ya letšatši, re bala temana ya Beibele, re bolela ka mathata le go sega gotee. Ke rata go gatelela gore mokgwa wo ke wa bohlokwa kudu bakeng sa lethabo la lapa la rena.”

E le gore le gate mogato wo gabotse, ga se la swanela go dumelela go phegelela dilo tše di bonagalago go le thibela go thea mediro ya letšatši le letšatši ya lapa. Dirišang keletšo ya Beibele ya gore le “kgonthišetše dilo tše bohlokwa kudu.”—Bafilipi 1:10.

Ke’ng gape seo batswadi ba ka se dirago go kaonefatša poledišano le bana ba bona?

[Mantšu a ipiletšago a tsopotšwego go letlakala 7]

“Dilo ka moka di dirwe ka bothakga le ka thulaganyo.”—1 Bakorinthe 14:40