Na go na le Bodumedi bjo Tee Feela bja Therešo?

Batho ba bangwe ba kgopišwa ke potšišo ye. Ka ge go e-na le madumedi a mantši gakaakaa lefaseng ka bophara, ba bolela gore motho le ge e le ofe yo a bolelago gore bodumedi bja gagwe ke bja therešo o swanetše go ba a e-na le pono e lekanyeditšwego e bile a ikgogomoša. Ba nagana gore ruri go swanetše go ba go e-na le selo se itšego se sebotse madumeding ka moka goba mohlomongwe go bontši bja ona. Na ye ke tsela yeo le wena o ikwago ka yona?

KE THEREŠO gore go na le maemo ao go ona e lego gabohlale go theetša dipono tše di fapa-fapanego. Ka mohlala, motho a ka dumela gore go ja mohuta o itšego wa dijo go tla dira gore a phele gabotse mmeleng. Eupša, na o swanetše go gapeletša batho ka moka gore ba je mohuta woo wa dijo, bjalo ka ge eka ke tšona feela tšeo di ka neago batho bophelo bjo bobotse bja mmele? Ka kgonthe e tla ba gabohlale le mo go bontšhago boipoetšo gore a letele gore kgetho ya motho yo mongwe ya dijo e ka swana le ya gagwe goba ya e phala.

Na go bjalo le ka bodumedi? Na go na le mehuta e fapa-fapanego e amogelegago yeo motho a ka kgethago go yona, go ithekgile ka tsela yeo motho a godišitšwego ka yona le yeo a lebelelago dilo ka yona? Goba, na go na le bodumedi bjo tee feela bja therešo bjoo bo šomago bathong ka moka? Anke re boneng seo Beibele e se bolelago. Sa pele, re tla ahla-ahla taba ya ge e ba go kgonagala gore motho a hwetše therešo. Ge e ba go sa kgonagale, gona go tsoma bodumedi bjo tee feela bja therešo ke go itshenyetša nako.

Na go a Kgonagala Gore Motho a Hwetše Bodumedi bja Therešo?

Nakwana pele a bolawa, Jesu Kriste o boditše yoo a bego a mmotšološiša, Mmušiši wa Roma e lego Pontio Pilato gore: “Yo mongwe le yo mongwe yo a emago le therešo o theetša lentšu la-ka.” Go ka direga gore Pilato o be a bolela ka lenyatšo ge a be a re: “Therešo ke eng?” (Johane 18:37, 38) Ka lehlakoreng le lengwe, Jesu o ile a bolela ka sebete ka therešo. O be a sa belaele gore e gona. Ka mohlala, ela hloko dintlha tše di latelago tše nne tšeo Jesu a di boditšego batho ba fapa-fapanego.

“Ke tswaletšwe sona se gomme ke sona se ke se tletšego lefaseng, gore ke hlatsele therešo.”—Johane 18:37.

“Ke nna tsela le therešo le bophelo.”—Johane 14:6.

“Modimo ke Moya, gomme bao ba mo rapelago ba swanetše go mo rapela ka moya le ka therešo.”—Johane 4:23, 24.

“Ge e ba le dula lentšung la-ka, le barutiwa ba-ka e le ka kgonthe, le tla tseba therešo, gomme therešo e tla le lokolla.”—Johane 8:31, 32.

Ka ge Jesu a boletše ka kgodišego gakaakaa ka therešo le gore re ka e tseba, na ga se ra swanela go nyakišiša kgonagalo ya gore bodumedi bja therešo bo gona le gore re ka bo hwetša?

Na Ruri Therešo ya Kgonthe e Gona?

Ga go pelaelo gore o a dumela gore go na le dilo tše dingwe tšeo o ka kgodišegago ka tšona e le ka kgonthe. O kgodišegile gore o a phela le gore dilo tšeo di go dikologilego ke tša kgonthe. Dihlare, dithaba, maru, letšatši le kgwedi—lefase la kgonthe—ga se dilo tšeo o ikgopolelago tšona. Ke therešo gore go ka ba le batho ba mmalwa bao ba ka lekago go go kgodiša gore le tšona dilo tše ga se tša kgonthe. Eupša kgonagalo ya  gore o dumelelane le pono e bjalo e feteletšego ke e nyenyane.

Le gona go na le melao ya tlhago. Le yona o ka kgodišega ka yona e le ka kgonthe. Ka mohlala, ge e ba o ka tshelela fase o le legageng, o tla wa; ge e ba o gana go ja, o tla swarwa ke tlala; le gona ge e ba o sa je ka nako e telele, o tla hwa. Ga o ipotšiše ge e ba melao e bjalo ya tlhago e le ya therešo go ba bangwe eupša e se bjalo go ba bangwe. E šoma go batho ka moka gomme ka go realo go thwe ke ya legohle.

Beibele e bolela ka o mongwe wa melao e bjalo ya legohle ge e botšiša gore: “A fa motho a ka xokoxêla mollô sehubeng a se thšume diaparô tš’axwe?” Ka kgonthe ge mantšu a a be a ngwalwa, go be go tsebja ka gohle gore diaparo di tla fsa ge e ba di bewa mollong. Lega go le bjalo, ge seema sa Beibele seo se lego ka mo godimo se bolela mantšu a, se tloga se gatiša ntlha ya bohlokwa kudu, gore “eo a tsenexo xo mosadi wa wa xabô [ka dikopano tša botona le botshadi]” o tla buna ditla-morago tše bohloko.—Diema 6:27, 29.

Na mantšu ao ke therešo ya kgonthe yeo re ka kgodišegago ka yona? Ba bangwe ba ka re aowa. Ba bolela gore melao ya boitshwaro ke taba ya motho ka noši le gore e ithekgile ka tsela yeo motho a godišitšwego ka yona, ditumelo le maemo a gagwe. Eupša ela hloko melao e mmalwa ya Modimo ya boitshwaro yeo e hwetšwago ka Beibeleng. Na melao ye ga se ditherešo tša legohle?

Beibele e nyatša bohlotlolo. (1 Bakorinthe 6:9, 10) Batho ba bangwe ga ba amogele molao wo wa Beibele e le therešo gomme ba dira bohlotlolo. Lega go le bjalo, le bona ba ba le ditla-morago tše bohloko, tšeo gantši di akaretšago letswalo le molato, tlhalo le go gobatšwa maikwelong mo go tseneletšego ga bohle bao ba akaretšwago.

Le gona, Modimo o nyatša botagwa. (Diema 23:20; Baefeso 5:18) Go direga’ng ge batho ba fetoga ditagwa? Mabakeng a mantši ba lahlegelwa ke mošomo, bophelo bjo bobotse bja mmele le malapa a bona, ao le ona a tlaišegago maikwelong. (Diema 23:29-35) Ditla-morago tše bjalo di tlela le bao ba sa dumelego gore ke phošo go tagwa. Na go ba ga therešo ga melao ye ya boitshwaro go bonala go ithekgile ka ditumelo tša motho ka noši goba tsela yeo motho a lebelelago dilo ka yona?

Ke moka go na le melao ya Beibele yeo e kgothaletšago boitshwaro bjo bobotse—e bjalo ka taelo ya gore monna a rate mosadi wa gagwe, mosadi a hlomphe monna wa gagwe le go direla ba bangwe botse. (Mateo 7:12; Baefeso 5:33) Go kwa melao ye go a hola. Na o ka phega kgang ya gore keletšo ye ya boitshwaro e šoma go ba bangwe eupša e sego go ba bangwe?

Melao ya Beibele ya boitshwaro e na le mafelelo bathong go sa šetšwe gore e a latelwa goba go se bjalo. Taba ye e hlatsela gore melao e bjalo ga se feela dipono tše di fapanego. Go e na le moo, ke ditherešo. Bohlatse bo utolla gore go ba le mafelelo a mabotse ge melao ya Beibele ya boitshwaro e latelwa, eupša go ba le a mabe ge e ba e sa latelwe.

Ka gona nagana ka dipotšišo tše: Ge e ba melao ya Beibele ya boitshwaro e šoma go batho ka moka, go thwe’ng ka ditekanyetšo tšeo di lego ka Lentšung la Modimo tša mabapi le borapedi? Go thwe’ng ka seo le se bolelago mabapi le seo se diregago ka rena ge re e-hwa le kholofelo yeo re nago le yona ya bokamoso bjo bo sa felego? Ke ga tlhaologanyo go phetha ka gore dithuto tše tša Beibele le tšona ke therešo gomme batho ka moka ba ka di hwetša. Mehola le ditla-morago tša tšona ga se tša lekanyetšwa feela go bao ba di dumelago.

Go a kgonagala go hwetša therešo. Jesu o itše Lentšu la Modimo, Beibele, ke therešo. (Johane 17:17) Lega go le bjalo, go ka bonala go sa dutše go le thata go hwetša therešo. Ka baka la’ng? Ka gobane madumedi a mantši a ipolela gore a ruta seo Beibele e se bolelago. Ke bodumedi bofe bjoo bo rutago therešo yeo e lego ka Lentšung la Modimo? Na re swanetše go lekanyetša karabo bodumeding bjo tee? Na therešo, goba bonyenyane dikarolwana tša yona, ga di hwetšwe madumeding a fapa-fapanego?

[Mantšu a ipiletšago a tsopotšwego go letlakala 26]

Ditla-morago tša go gokarela mollo di sepedišana bjang le go se kwe melao ya Modimo?