Mmino​—Mpho e Tšwago go Modimo yeo e KGomago pelo

KA MONGWADI WA PHAFOGA! KUA SEPANIA

MMINO o na le matla. O ka re homotša, wa dira gore re be mafolofolo gomme wa re thabiša. O ka hlalosa lethabo gotee le manyami a rena. Ka ge o tlwaelegile mo e ka bago ditšong ka moka—tša nakong e fetilego le tša bjale—mmino ke leleme leo le kgomago monagano le pelo. Ee, ruri mmino ke mpho e tšwago go Modimo.—Genesi 4:21.

Go tloga nakong ya ge re belegwa, go ka direga gore re ile ra kwa mohuta o itšego wa mmino. Mohlomongwe bo-mmago rena ba be ba re opelela dikoša e le gore re robale. Re ka ba re ile ra hlagolela lerato la mmino woo o ilego wa re kgoma pelo ge re be re le nywageng ya mahlalagadi. Gaešita le ge re le batho ba bagolo, bontši bja rena re thabela mmino o re lapološago ge re otlela koloi goba re le ka gae ka morago ga go fetša letšatši re swaregile ka mediro e mentši.

Mantšu a koša a ka akaretša dikarolo tše itšego tša setšo goba histori ya naga. Baisiraele ba bogologolo ba be ba gopola ditiragalo tše itšego tše kgethegilego ka go opela dikoša. (Ekisodo 15:1-21; Baahlodi 5:1-31) Moporofeta Moše o ile a hlama koša yeo e bego e akaretša histori le keletšo e tšwago pelong e yago setšhabeng. (Doiteronomio 32:1-43) Ga go pelaelo gore dikoša tše bjalo di be di ba thuša go gopola dilo.

O ka Kgona go Opela!

Mohlomongwe o ipotša gore, ‘Ga ke kgone go opela.’ Nagana go se nene ka lentšu la gago. Ka baka la ditsela tše dintši tšeo lentšu le ka dirišwago ka tšona, mo e ka bago motho yo mongwe le yo mongwe a ka kgona go opela go fihla bokgoleng bjo itšego, a diriša diletšo tša mmino goba go se bjalo. Sohle seo go nyakegago gore o se dire ke gore o ahlamiše molomo wa gago gomme o opele. Le gona ge o dira bjalo, o se ke wa tshwenyega ge e ba o šaetša. Itlwaetše gomme o tla kaonefatša.

Makasine wa Sepania e lego Psychologies o re: “Go na le tswalano e lebanyago magareng ga lentšu la rena le mothopo woo maikwelo a rena a tseneletšego a tšwago go ona, gomme lentšu ke sedirišwa se atlegago sa go a hlalosa.” Ainhoa Arteta yo a opelago soprano o re “[Go opela] go a thabiša. Ke kgothaletša motho le ge e le ofe yo a ratago go hlalosa maikwelo a gagwe ka go opela gore a dire bjalo ka bolokologi le ka ona motsotso woo.”

Ka ge mmino o ka ba le tutuetšo e kgolo pelong, re swanetše go ba šedi. Ka mohlala, merethetho e bosana e ka bipa mantšu a šilafetšego ao a bebofatšago goba ao a kgothaletšago lehloyo, boitshwaro bjo bo gobogilego goba bošoro—e lego dikgopolo tšeo motho yo a nago le ditekanyetšo tša boitshwaro a ka se kego a di hwetša e le tše di thabišago. (Baefeso 4:17-19; 5:3, 4) Lentšu la Modimo le re: “Mo xo tšohle di dišwaxo, diša pelo y’axo; xobane bophelô bo hlaxa xo yôna.” (Diema 4:23) Ee, kgetho ya gago ya mmino ga se taba e nyenyane. *

Mmino o Bose e ka ba Pheko

Puku e bitšwago Principles and Practice of Stress Management e re: “Le lengwe la mabaka ao a dirago gore mmino o be gona mo e ka bago setšong se sengwe le se sengwe, [ke] bokgoni bja ona bja go tšweletša le go boloka bophelo bjo bobotse bja mmele bathong.” Puku e nngwe e re ge re opela, mmele wa rena ka moka o a duma le go šišinyega. Ke moka, go šišinyega mo go diregago ka go iketla go dira gore ditlhalenama di iketle le go ngangega, e lego seo se thušago go fokotša bohloko.

Ka mo go swanetšego, bahlokomedi ba bangwe ba tša maphelo ba kgothaletša batho bao ba gateletšegilego gore ba theetše mmino o thobago woo o ka kaonefatšago boemo bja monagano. Maokelo a mangwe a bile a bapala mmino ka diphapošing tša batho bao ba newago tlhokomelo e tseneletšego.  Bana bao ba belegwego pele ga nako le balwetši bao ba builwego, gantši ba arabela gabotse ge ba bapalelwa mmino o thobago. Go ya ka Principles and Practice of Stress Management, dinyakišišo di šišinya gore go theetša mmino o thobago “go dira gore tekanyo ya homoune yeo e tšweletšago kgateletšego e fokotšege kudu nakong ya go buiwa.”

Le gona mmino o ka fokotša go tshwenyega basading ba baimana ka go ba thuša go iketla nakong ya ge ba swerwe ke lešoko le ge ba belega. Ka dinako tše dingwe, dingaka tša meno di bapala mmino o thobago e le gore di dire gore go be le boemo bja boiketlo bakeng sa balwetši bao ba gateletšegilego. Eupša mmino le dikoša di ka ba le mehola e mentši le go feta. Di ka re thuša moyeng.

‘Ke tla Tumiša Modimo ka Kopelo’

Na o be o tseba gore mo e ka bago 10 lekgolong ya Beibele e ngwadilwe ka mokgwa wa dikopelo? Mehlala e mebotse ke Dipsalme, Sefela sa Difela le Dillo tša Jeremia. Ka mo go kwešišegago, bontši bja makga a ka bago makgolo a mararo ao ka ona go bolelwago ka dikopelo bo sepedišana le borapedi bja Modimo. Kgoši Dafida wa Isiraele, seopedi le mohlami wa mmino yo a nago le bokgoni, o ngwadile gore: “Jehofa ke matla a-ka . . . , gomme ke tla mo tumiša ka kopelo ya-ka.”—Psalme 28:7, NW.

Ge e le gabotse, Dafida o ile a rulaganya banna ba 4 000 bao ba tšwago molokong wa Lefi gore ba hlankele bjalo ka dibapadi tša diletšo tša mmino le diopedi kua Jerusalema. Mo palong ye, ba 288 ba be ba ‘rutilwe dikoša tša Morena,’ ka moka e le dikgwari. (1 Koronika 23:4, 5; 25:7) Ga go pelaelo gore diopedi tše di be di itlwaetša ka mehla. Mmino o be o le bohlokwa borapeding bja Modimo e le ka kgonthe moo e lego gore diopedi di be di lokollwa medirong e mengwe ya tempele e le gore di lebiše tlhokomelo modirong wa tšona.—1 Koronika 9:33.

Bošegong bja pele ga ge Jesu a e-hwa, yena le baapostola ba gagwe ba ile ba opelela Modimo ditumišo, mohlomongwe Dipsalme 113 go ya go 118. Mehleng ya Jesu, Dipsalme tše—tšeo di bego di bitšwa “Dipsalme tša Hallel”—di be di opelwa nakong ya ge go ketekwa Paseka. (Mateo 26:26-30) Polelwana “Dipsalme tša Hallel” e bolela ka go boeletša ga bona lentšu “Hallelujah” leo le bolelago gore “Retang Jah!” “Jah” ke karolo e khutsofaditšwego ya sereto ya Jehofa, e lego leina la Modimo yo a Phagamego.—Psalme 68:4.

Le gona go opela go ile gwa fetoga karolo ya borapedi bja Bokriste. Puku e bitšwago The History of Music e re: “Bakriste ba pele ba be ba opela ge ba le borapeding ka gae goba phatlalatša. Go Bajuda bao ba fetogilego Bakriste, ye e be e le tsela ya go tšwetša pele meetlo ya sinagogeng . . . Go tlaleletša Dipsalmeng tša Seheberu . . . , bodumedi bjo bjo bofsa bo be bo rata go hlama dikopelo tše difsa.” Le lehono, Bakriste bao e lego Dihlatse tša Jehofa ba thabela go tumiša Modimo ka dikopelo, ge ba le ka gae le ge ba le dibokeng tša Bokriste.

Ka ge mmino o re thuša go hlalosa mo e ka bago maikwelo ka moka e bile o ka ba le tutuetšo e matla pelong, monaganong le mmeleng, re swanetše go ba le tlhompho e tseneletšego bakeng sa ‘mpho ye e phethagetšego e tšwago godimo.’ (Jakobo 1:17) Ee, eka re ka e diriša ka mo go feletšego le ka bohlale.

[Mongwalo wa tlase]