Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Na ke Swanetše go Tlalea Mogwera Wa-ka?

Na ke Swanetše go Tlalea Mogwera Wa-ka?

Bafsa ba a Botšiša

Na ke Swanetše go Tlalea Mogwera Wa-ka?

“Go be go le thata kudu. Motho yo e be e le mogwera wa-ka wa paala.”—James. *

“Mathomong, go be go tloga go le thata. Ke be ke lebelelwa ke le lehlaodi ka gobane ke ile ka tlalea bagwera ba-ka.”—Ann.

BEIBELE e re: “Xo na le moratwa-mmotexi mo-phala-ngwana weno.” (Diema 18:24) Na o na le mogwera yo bjalo? Ge e ba go le bjalo, o hweditše selo sa bohlokwa.

Eupša go thwe’ng ge e ba mogwera wa gago yo a ipitšago Mokriste a dirile phošo? Ka mohlala, go thwe’ng ge e ba a ile a itshwara ka tsela e gobogilego, a kgogile, a nwele bjala a sa swanela, a dirišitše dihlare-tagi gampe goba a dirile phošo e nngwe e kgolo? (1 Bakorinthe 6:9, 10; 1 Timotheo 1:9, 10) O swanetše go dira’ng? Na o swanetše go botša mogwera wa gago gore o tseba ka seo? Na o swanetše go botša batswadi ba gago? Na o swanetše go botša batswadi ba mogwera wa gago? Na o swanetše go botša mogolo wa phuthego? * Ge e ba o mo tlalea, go tla direga’ng ka segwera sa lena? Na go tla ba kaone go fo ikhomolela?

Na ke Swanetše go mo Tlalea Goba go Ikhomolela?

Motho yo mongwe le yo mongwe o dira diphošo. Ke therešo gore Beibele e re: “Bohle ba dirile sebe gomme ba hlaelelwa ke letago la Modimo.” (Baroma 3:23) Lega go le bjalo, ba bangwe ba dira dibe tše dikgolo. Ba bangwe ba gata “kgato e fošagetšego” yeo e ka ba lebišago mathateng a magolo ge e ba e sa lokišwe. (Bagalatia 6:1) Ela hloko phihlelo ya kgonthe ye e latelago.

Mofsa wa Mokriste yo a bitšwago Susan o ile a hwetša gore mogwera wa gagwe yo le yena e lego Mokriste, o be a bula Mokero wo o bego o e-na le diswantšho tše di gokeletšago dikopanong tša botona le botshadi le mmino wo o nago le mantšu a gobogilego.

Nagana ka se: O be o tla dira’ng ge nkabe o le Susan? Na o be o tla dira selo se itšego ka boemo bjo? Goba na o be o tla phetha ka gore seo mogwera wa gago a se bonago Mokerong wa Web ke taba ya gagwe yeo e sa nyakego motho yo mongwe? Ge e ba Susan a be a ka tla go wena gomme a kgopela keletšo, o be o tla re’ng?

․․․․․

Seo Susan a ilego a kgetha go se dira: Ka morago ga go naganišiša ka taba ye, Susan o ile a phetha ka go botša batswadi ba mogwera wa gagwe. O re: “Ke be ke boifa go ba botša ka gobane le bona ke bagwera ba-ka ba paala. Go be go le thata kudu go ba botša moo ke ilego ka thoma go lla.”

O nagana’ng? Na selo seo Susan a se dirilego se nepagetše? Goba na go be go tla ba kaone mola nkabe a ile a ikhomolela?

Bakeng sa go go thuša go naganišiša ka taba ye, mabaka a mangwe ao o ka naganago ka ona ke a:

Mogwera wa paala o be a tla dira’ng? Diema 17:17 e re: “Moxwêra ké moratwa wa ka mehla; ké ngwan’ešo e a ntswáletšwexo wa mohla wa tlalêlô.” Ge motho a phegelela tsela yeo e robago melao ya motheo ya Beibele, motho yo bjalo o ‘tlalelong,’ a tseba goba a sa tsebe. Le ge e le phošo go “itira moloki wa paala” ka go dira gore ditaba tše di sa rego selo e be tše dikgolo, mogwera wa paala a ka se iphoufaletše mekgwa yeo e sego ya Bokriste. (Mmoledi 7:16) Go hlokomologa boemo ga e fo ba taba ya boikgethelo.—Lefitiko 5:1.

Go thwe’ng ge e ba yo mongwe a be a le boemong bja yo mongwe? Ipotšiše: ‘Ge e ba ke be ke le motswadi gomme morwa goba morwedi wa-ka a be a e-na le mokero wa Web wo o nago le diswantšho tše di gokeletšago dikopanong tša botona le botshadi, na ke be ke tla nyaka go tseba ka seo? Ke be ke tla ikwa bjang ge e ba morwa goba morwedi wa-ka a be a e-na le mogwera yo a bego a tseba seo se diregago eupša a fo ikhomolela?’

Go thwe’ng ka ditekanyetšo tša Modimo? Ye ga se nako ya go homola. Go e na le moo, o swanetše go kwa molao wa Modimo wa mabapi le boitshwaro wo o ngwadilwego ka Beibeleng. Therešo ke gore ge o emela se se nepagetšego, o thabiša pelo ya Mmopi wa gago. (Diema 27:11) Go oketša moo, o ikwa o le kaone ka gobane o a tseba gore o tloga o dirile seo se holago mogwera wa gago.—Hesekiele 33:8.

“Xo Bolêla xo na le Mohla wa Xôna”

Beibele e re “xo homola xo na le mohla wa xôna, le xo bolêla xo na le mohla wa xôna.” (Mmoledi 3:7) Bana ba banyenyane gantši ba ka se kgone go bolela gore tsela e nepagetšego ke efe boemong bjo itšego. Ge mogwera wa bona a dira selo se sengwe se se fošagetšego, ba nea mabaka ka gore: ‘Ga ke nyake go tsenya mogwera wa-ka bothateng’ goba ‘ga ke nyake go galefelwa ke mogwera wa-ka.’ Ge e ba ao e be e le ona mabaka a nnoši, phetho e be e tla ba bonolo—wo e be e tla ba ‘mohla wa go homola.’

Lega go le bjalo, ge o dutše o gola, o thoma go lebelela ditaba tše bjalo ka tsela ya go bontšha go gola ka tsebo. O thoma go lemoga gore mogwera wa gago o bothateng gomme o nyaka thušo—thušo yeo mohlomongwe o ka kgonago go mo nea yona. Lega go le bjalo, ke’ng seo ka go lebanya o ka se dirago ge o lemoga gore mogwera wa gago o itshwere ka tsela yeo e sa dumelelanego le melao goba melao ya motheo ya Beibele?

Sa pele, kgonthišetša ge e ba seo o se kwelego e le therešo. Mohlomongwe e ka fo ba e le mabare-bare. (Diema 14:15) Mofsa yo a lego mahlalagading yo a bitšwago Katie o gopola gore: “Mogwera wa-ka o ile a thoma go bolela maaka ka nna gomme batho bao ba bego ba tlwaelane le nna ba ile ba nagana gore seo a se boletšego ke therešo. Ke be ke boifa gore ga go na motho yo a tla tsogago a nkgotšwe!” Beibele e boletše e sa le pele gore Jesu o be a ka se “ripe taba ka mo ’tsêbê tš’axwe di kwilexo”—goba go etša ge Contemporary English Version e hlalosa, a “ka se . . . theetše mabare-bare.” (Jesaya 11:3) Re ithuta’ng? O se ke wa akgofela go nagana gore selo se sengwe le se sengwe seo o se kwago ke therešo. Leka go hwetša ditaba ka botlalo. Ela hloko phihlelo ye ya kgonthe.

James, yo go boletšwego ka yena mathomong a sehlogo se, o be a kwele gore mogwera wa gagwe wa paala o dirišitše dihlare-tagi moletlong.

Nagana ka se: O be o tla dira’ng ge nkabe o le James? O be o tla tseba bjang gore seo o se kwelego ke therešo?

․․․․․

Seo James a kgethilego go se dira. Mathomong James o ile a dira eka ga se a kwa selo le go se tsebe selo. O re: “Letswalo la-ka le ile la thoma go ntshwenya. Ke be ke tseba gore ke swanetše go boledišana le mogwera wa-ka ka taba ye.”

O nagana’ng? Go boledišana pele le motho yo go thwego o itshwere ka tsela yeo e sego ya Bokriste go ka ba le mehola efe?

․․․․․

Ge e ba o thatafalelwa ke go boledišana le motho ka bothata bjo, ke’ng gape seo o ka se dirago?

․․․․․

Mogwera wa James o ile a dumela gore o dirišitše dihlare-tagi ge a be a le moletlong. Lega go le bjalo, o ile a kgopela James gore a se botše motho. James o be a nyaka go dira se se nepagetšego. E bile o be a nyaka gore mogwera wa gagwe a dire se se nepagetšego. Ke moka, o ile a botša mogwera wa gagwe gore o tla mo nea lebaka la beke gore a botše bagolo ba phuthegong ya gagwe. Ge e ba a be a ka se dire bjalo, James yena o be a tla ba botša.

Na o nagana gore James o dirile dilo ka teka-tekano? Ke ka baka la’ng o nagana bjalo goba ke ka baka la’ng o sa nagane bjalo?

․․․․․

Mogwera wa James ga se a botša bagolo, ka gona James o ile a ba botša. Lega go le bjalo, ka morago mogwera wa gagwe o ile a hlaphogelwa. Bagolo ba ile ba mo thuša go bona bohlokwa bja gore a itshole le go tsošološa tswalano ya gagwe e hlwekilego le Jehofa.

Na o ba Mmegi wa ba Bangwe?

Lega go le bjalo, o ka botšiša gore: ‘Na ke tla ba ke se mmegi ge nka tlalea mogwera wa-ka? Na go ka se be bonolo ge nka dira eka ga ke tsebe selo?’ O ka dira’ng ge o ikhwetša o le boemong bjo bjalo?

Sa pele, lemoga gore selo seo go lego bonolo go se dira ga se ka mehla se bontšhago lerato e bile selo seo se bontšhago lerato ga se ka mehla go lego bonolo go se dira. Go nyaka sebete go tlalea mogwera ka phošo yeo a e dirilego. Ke ka baka la’ng o sa bolele le Modimo ka thapelo mabapi le taba ye? Mo kgopele bohlale le sebete tšeo o di nyakago. O tla go thuša.—Bafilipi 4:6.

Sa bobedi, nagana kamoo mogwera wa gago a tla holegago ka gona ge o ka bega taba ye. Ka mohlala, akanya o e-na le mogwera wa gago le namela thaba gomme mogwera wa gago a thelela a wa ka ge a ile a gata lefsika gampe. Go molaleng gore mogwera wa gago o hloka thušo. Eupša go thwe’ng ge e ba ka baka la go lewa ke dihlong a go botša gore o tla leka go rotoga thaba ka boyena? Na o be o ka mo dumelela go bea bophelo bja gagwe kotsing ka tsela yeo?

Go a swana le ge mogwera wa gago a aroga tseleng ya Bokriste. Motho yoo a ka nagana gore o tla boela sekeng sa moya a sa thušwe ke motho. Eupša go nea mabaka ka tsela yeo ke ga bošilo. Ke therešo gore seo se diregilego se ka ba se leša mogwera wa gago dihlong. Eupša go tsomela mogwera wa gago thušo go ka phološa bophelo bja gagwe!—Jakobo 5:15.

Ka baka leo, o se ke wa boifa go bolela ge e ba mogwera wa gago a dirile phošo. Ge o mo nyakela thušo, o bontšha gore o botegela Jehofa Modimo e bile o botegela mogwera wa gago, yo ka letšatši le lengwe a tla go lebogago ge o ile wa tsena ditaba gare.

Dihlogo tše di oketšegilego go tšwa lelokelelong la dihlogo tša “Bafsa ba a Botšiša” di ka hwetšwa mokerong wa Inthanete wa www.watchtower.org/ype

[Mengwalo ya tlase]

^ ser. 3 Maina sehlogong se a fetotšwe.

^ ser. 6 Gare ga Dihlatse tša Jehofa, bagolo ba nea thušo ya moya go yo mongwe le yo mongwe yo a dirilego sebe se segolo.—Jakobo 5:14-16.

SEO GO KA NAGANWAGO KA SONA

▪ Go bega phošo yeo mogwera wa gago a e dirilego go bontšha bjang gore ge e le gabotse o a mmotegela?

▪ Ke batho bafe ka Beibeleng bao o ka naganago ka bona bao go botegela ga bona mogwera go ilego gwa ba tekong? O ka ithuta’ng go bona?

[Seswantšho go letlakala 29]

Ge e ba mogwera wa gago a arogile tseleng ya Bokriste, wena o swanetše go kgonthišetša gore o hwetša thušo