Go Beba Sefahlego le Kgethollo​—Go Kwešiša Mothopo wa Tšona

“Batho ka moka ba belegwe ba lokologile ba bile ba lekana ka seriti le ka ditshwanelo. Ba neilwe tlhaologanyo le letswalo gomme ba swanetše go dirišana ka moya wa borwarre.” —Karolo 1 ya Universal Declaration of Human Rights.

GO SA šetšwe kgopolo yeo e botse, go beba sefahlego le kgethollo di tšwela pele di ata bathong. Therešo ye yeo e nyamišago ga e bontšhe feela gore re phela dinakong dife eupša gape e bontšha go se phethagale ga batho. (Psalme 51:5) Lega go le bjalo, ga se gore ga go na kholofelo. Ke therešo gore re ka palelwa ke go fediša kgethollo yeo re e bonago e re dikologilego, eupša re ka katanela go tomola go beba sefahlego moo go lego dipelong tša rena.

Mathomo a mabotse ke go lemoga gore batho ka moka ba ka beba sefahlego. Puku ya Understanding Prejudice and Discrimination e re: “Mohlomongwe diphetho tše bohlokwa tšeo di ka dirwago go tšwa nyakišišong ya tša go beba sefahlego ke tše: (1) ga go motho yoo a kgonago go nagana le go bolela yoo a ka se kgongwego ke go beba sefahlego, (2) gantši go nyakega maiteko a magolo le temogo go fokotša maikwelo a go beba sefahlego, gotee le (3) tutuetšo e lekanego, seo se ka kgonega.”

Thuto e hlalositšwe e le “sedirišwa se matla kudu” ntweng kgahlanong le go beba sefahlego. Ka mohlala, thuto e nepagetšego e dira gore mothopo wa go beba sefahlego o bonagale, ya re kgontšha go hlahloba boemo bja rena bja kgopolo ka mo go tseneletšego, le go re thuša go arabela ka bohlale ge re le bahlaselwa ba go beba sefahlego.

Go Hwetša Mothopo

Go beba sefahlego go dira gore batho ba aroge, ba be le pono e kgopamego, goba gaešita le go hlokomologa ditherešo tšeo di thulanago le dikgopolo tša bona. Go beba sefahlego go ka no thoma ka dilo tšeo di bonagalago di lokile eupša e le tše fošagetšego tša ka gae, goba go ka bjalwa ke bao ka maikemišetšo ba godišago dikgopolo tše kgopamego ka merafo e mengwe goba ditšo tše dingwe. Go beba sefahlego gape go ka kgothaletšwa ke semorafo le dithuto tša bodumedi bja maaka. Le gona, go ka baka boikgantšho bjo bo feteletšego. Ge o dutše o nagana ka dintlha tše di latelago le ka melao e swanetšego ya motheo e tšwago ka Beibeleng, o re’ng o sa hlahlobe boemo bja gago bja kgopolo gomme o bone ge e ba go nyakega diphetogo?

Bagwera. Batho ka tlhago ba rata go tlwaelana le ba bangwe gomme se ke selo se sebotse. Ee, Beibele e bolela gore “mo-dula-thokô ó ile le boithatêlô” le gore o tla gana gaešita le bohlale bjo bo šomago. (Diema 18:1) Lega go le bjalo, re swanetše go kgetha bagwera ba rena gabotse, ka gobane ba ka ba le tutuetšo e matla go rena. Ka baka leo, batswadi ba bohlale ba kgahlegela kudu bagwera ba bana ba bona. Dinyakišišo di bontšhitše gore bana ba nywaga e meraro ba ka ba le maikwelo a go beba sefahlego, ao ba a hwetšago boemong  bja kgopolo, dipolelong le ditirong tša ba bangwe. Ke therešo gore batswadi le bona ba swanetše go dira seo ba ka se kgonago go ba tutuetšo e botse baneng ba bona, ba tseba gore tutuetšo ya botswadi gantši ke e matla kudu dilong tšeo bana ba di lebelelago di le bohlokwa.

▪ Beibele e re’ng? “Ngwana mo eteletše tsela y’axwe; ké mo a tl’o xo tšofala à sa ka a e lahla.” (Diema 22:6) “Šika le bahlale O hlalefê; mokxônana-le-mašilo ó tlo thsereana.” (Diema 13:20) Ge e ba o le motswadi, o ka ipotšiša gore: ‘Na ke bontšha bana ba-ka tsela ya therešo le e lokilego mahlong a Modimo? Na ke gwerana le batho bao ba nago le tutuetšo e botse go nna? Na ke tutuetšo e botse go ba bangwe?’—Diema 2:1-9.

Botšhaba. Pukuntšu e nngwe e hlalosa botšhaba e le “kgopolo ya go ikgopola ga setšhaba ya go godiša setšhaba se sengwe ka godimo ga tše dingwe ka moka le go etiša pele go tšwetšwa pele ga setšo le dikgahlego tša sona ka pele ga tša tše dingwe.” Ivo Duchacek, moprofesara wa thutamahlale ya tša dipolitiki, o boletše ka pukung ya gagwe ya Conflict and Cooperation Among Nations gore: “Botšhaba bo arola batho ka dihlopha tšeo di sa dumelelanego ka selo. Ka baka leo, batho ba nagana pele ka seo ba lego sona e le ma-Amerika, ma-Russia, ma-China, ba-Egipita goba ma-Peru, gomme ya ba gona ba naganago ka seo ba lego sona e le batho—ge e ba go direga gore ba nagane ka seo.” Yo e kilego ya ba mongwaledi-pharephare wa Ditšhaba tše Kopanego o ngwadile gore: “Mathata a mantši ao re lebanago le ona lehono, a bakilwe ke dikgopolo tše fošagetšego—tše dingwe tša tšona di amogetšwe ka go se lemogwe. Gare ga tše ke kgopolo ya botšhaba bjo bo nago le kgethollo kudu—‘ke naga ya gešo, e ka ba e nepile goba e fošitše.’”

▪ Beibele e re’ng? “Modimo o ratile lefase [moloko wa batho ka moka] kudu mo a ilego a gafa Morwa wa gagwe yo a tswetšwego a nnoši gore yo mongwe le yo mongwe yo a dumelago go yena a se ke a fedišwa, eupša a be le bophelo bjo bo sa felego.” (Johane 3:16) “Modimo ga a bebe sefahlego, eupša setšhabeng se sengwe le se sengwe motho yo a mmoifago gomme a dira go loka o a amogelega go yena.” (Ditiro 10:34, 35) Ipotšiše gore, ‘Ge e ba lerato la Modimo le sa kgetholle—le bontšhwa batho ba ditšhaba ka moka, go akaretša le nna—na ga se ka swanela go katanela go mo ekiša, kudu-kudu ge e ba ke ipolela gore ke a mo hlompha?’

Semorafo. Pukuntšu e nngwe e bolela gore, bao ba nago le semorafo ba dumela “gore go fapana ka merafo go dira gore batho ba fapane ka semelo goba ka bokgoni le gore morafo o itšego o phagametše o mongwe.” Lega go le bjalo, ka ge go begilwe ka go The World Book Encyclopedia, banyakišiši “ga se ba utolla motheo le ge e le ofe wa tša thutamahlale wa go thekga dikgopolo tša go phagama ga morafo o itšego.” Go hloka toka mo gogolo moo go bakwago ke semorafo, bjalo ka go ganwa ga batho le ditshwanelo tša go tlwaelana le batho ba bangwe, ke bohlatse bjo bo kwešago bohloko bja gore semorafo se theilwe maakeng.

▪ Beibele e re’ng? “Therešo e tla le lokolla.” (Johane 8:32) “Go tšwa mothong o tee [Modimo] o dirile setšhaba se sengwe le se sengwe sa batho.” (Ditiro 17:26) “Tsela yeo motho a bonago ka yona ga se yeo Modimo a bonago ka yona, ka gobane motho o bona ponagalo ya ka ntle; eupša Jehofa yena o bona dipelo.” (1 Samuele 16:7, NW) Ipotšiše gore: ‘Na ke leka go bona batho ka moka ka tsela yeo Modimo a ba bonago ka yona? Na ke leka go hwetša seo ba bangwe—mohlomongwe ba morafo o mongwe goba setšo se sengwe—ba tlogago ba le sona ka go tseba ba bangwe ba bona?’ Ge re thoma go tseba batho ka go tlwaelana le bona, re thoma go tloša dikgopolo tše fošagetšego tšeo re bego re e-na le tšona ka bona.

Bodumedi. Puku ya The Nature of Prejudice e bolela gore: “Lehloyo ka ntle le pelaelo le  tsoga ge batho ba diriša bodumedi bja bona go lokafatša [diphegelelo tša boithati] le boithati bja semorafo. Ke moo bodumedi le go beba sefahlego di kopanago gona.” Puku yeo e re, seo se makatšago kudu-kudu ke kamoo batho ba bantši ba bodumedi ba “bonagalago ba fetoga go tloga go beng ba borapedi go ya go bebeng sefahlego.” Bohlatse bjo bo thekgago mantšu ao bo bonagala dikerekeng tšeo di tsenwago ke morafo o itšego feela, lehloyo le bošoro dihlotswaneng, gotee le ditiro tše tšhošago tše di bakwago ke bodumedi.

▪ Beibele e re’ng? “Bohlale bjo bo tšwago godimo [go Modimo] . . . bo na le khutšo, bo leka-lekane, . . . ga bo kgetholle ka go beba sefahlego.” (Jakobo 3:17) “Barapedi ba kgonthe ba [tla] rapela Tate ka moya le ka therešo [ya bodumedi].” (Johane 4:23) “[Ratang] manaba a lena le go rapelela bao ba le tlaišago.” (Mateo 5:44) Ipotšiše gore: ‘Na bodumedi bja-ka bo kgothaletša go rata batho bohle e le ka kgonthe, gaešita le go rata bao ba ka bago ba nyaka go nkgobatša? Na kereke yeo ke e tsenago e amogela batho ba mehuta ka moka, go sa šetšwe setšhaba sa bona, mmala wa letlalo la bona, bong bja bona, mogolo wa bona, goba maemo a bona setšhabeng?’

Boikgantšho. Ka sebopego sa bjona sa go itebelela ka mo go feteletšego goba boikgogomošo, boikgantšho bo ka dira gore motho a huetšwe gabonolo ke go beba sefahlego. Ka mohlala, boikgantšho bo ka dira gore motho a be le tshekamelo ya go ipona a phagametše ba bangwe goba a nyatša batho bao ba sego ba rutega gakaalo goba badiidi. Gape bo ka dira gore a be le tshekamelo ya go dumela diphatlalatšo tša maaka tšeo di phagamišago setšhaba sa gabo goba morafo wa gabo. Baphatlalatši ba hlalefilego ba maaka, ba bjalo ka mmuši wa Nazi wa mogateledi e lego Adolf Hitler, ba ile ba kgothaletša boikgantšho bja botšhaba le semorafo e le ge ba tsoma thekgo ya batho ba bantši le go senya leina la batho bao ba lebelelwago e le ba fapanego goba ba sa ratwego.

▪ Beibele e re’ng? “Morêna ó nyênya baipoti bohle.” (Diema 16:5) “Le [se] dire selo ka tshele goba ka go ikgopola, eupša e be ka monagano o ikokobeditšego le tšea gore ba bangwe ba le feta ka bogolo.” (Bafilipi 2:3) Ipotšiše gore: ‘Na ke ikwa ke thaba ge go bolelwa ditaba tše di kgahlišago ka morafo wa-ka goba ge go rogakwa merafo e mengwe? Na ke na le tshekamelo ya go hufegela bao ba nago le talente yeo ke se nago le yona, goba na ke thabela bokgoni bja bona?’

Ee, ke mo go kwagalago ge Beibele e nea temošo e rego: “Mo xo tšohle di dišwaxo, diša pelo y’axo; xobane bophelô bo hlaxa xo yôna.” (Diema 4:23) Ka gona lebelela pelo ya gago e le e bohlokwa kudu gomme o se dumelele selo se e senya! Go e na le moo, e tlatše ka bohlale bja Modimo. Ge o dira seo, ke moo ‘tlhaologanyo le temogo di tlago go diša, le go go hlakodiša tseleng e mpe, le go motho yo a bolelago dilo tše di kgopamego.’—Diema 2:10-12, NW.

Lega go le bjalo, ke’ng seo o ka se dirago ge e ba o le mohlaselwa wa go beba sefahlego goba kgethollo? Sehlogo se se latelago se bolela ka taba ye.

[Ntlhakgolo go letlakala 14]

Ge re thoma go tseba batho ka go tlwaelana le bona, re thoma go tloša dikgopolo tše fošagetšego tšeo re bego re e-na le tšona ka bona