Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Kamoo Bafsa ba ka Hwetšago Thušo

Kamoo Bafsa ba ka Hwetšago Thušo

Kamoo Bafsa ba ka Hwetšago Thušo

Lefaseng le le lokilego, batswadi ka moka ba be ba tla nea tlhahlo le tlwaetšo tša ka mehla le tše lerato. Ba be ba tla boledišana le bona, ba ba balela, ba ja le bona gotee le go ba kwešiša. Lega go le bjalo, batswadi ga se ba phethagala. Beibele e bolela ka mo go nepagetšego gore: “Bohle ba dirile sebe gomme ba hlaelelwa ke letago la Modimo.” —Baroma 3:23. Ge e ba o le mofsa, o ka ikwa eka bophelo bja gago bja ka gae ga se bja loka—gomme o ka ba o rereša. Lega go le bjalo, o ka dira go gontši go fokotša dipelaelo tša gago gomme wa oketša lethabo la gago. Ela hloko tše dingwe tša ditsela tšeo ka tšona go diriša melao ya motheo ya Beibele go ka go thušago.

Tšhišinyo 1

Kgetha Bagwera go e na le go Ipea Lekatana

“Mo-dula-thokô ó ile le boithatêlô; tše byôbana tšohle ó xanana natšô.” (Diema 18:1) Bafsa ba bangwe ba ikwa ba sa lokologe ge ba le bathong gomme ba hwetša go le bonolo go bogela thelebišene goba go bapala papadi ya bidio. Ba bangwe ba na le dihlong ka mo go feteletšego, ka gona ba ipea lekatana. Elizabeth ke mofsa yo a itlhalosago e le yo a “dulago a e-na le dihlong.” O bolela gore: “Dihlong tša-ka di swana le poifo. Ke thatafalelwa kudu ke go batamela batho le go ba bolediša.”

Elizabeth o ile a lebeletšana bjang le tlhohlo ya go ba le dihlong? Ke yo mongwe wa Dihlatse tša Jehofa gomme bjalo ka karolo ya borapedi bja gagwe, o ba gona dibokeng tša Bokriste ka mehla. Elizabeth o re: “Go sa šetšwe go ba ga-ka le dihlong, ke ipeela pakane ya go bolela le motho yo mongwe sebokeng se sengwe le se sengwe. Ge ke palelwa, ke leka go se nyame. Go e na le moo, ke lebiša tlhokomelo ya-ka dilong tšeo ke di fihleletšego. Ke lemoga gore ke ile ka holwa kudu ke go tseba ba bangwe.”

Ke ka baka la’ng o sa ngwale maina a batho ba babedi goba ba bararo bao o nyakago go ba tseba gakaone? Ipeele pakane ya gore bekeng e latelago goba nakong e nngwe o tla ithuta selo se itšego se sefsa ka yo mongwe wa bona. Ke moka ngwala selo se sebotse seo o ka se direlago yo mongwe le yo mongwe wa batho bao kgweding e tlago, gomme o se dire.—Ditiro 20:35.

Ge e ba o ipea lekatana e le ge o tšhaba mathata le batho, ka ntle le pelaelo o tla tshwenyega ka wena ka noši go feta tekano. Ka lehlakoreng le lengwe, Beibele e re eletša gore re “[bee] leihlo, e sego ka kgahlego ya motho ka noši ditabeng tša [rena] feela, eupša le ka kgahlego ya motho ka noši go tša ba bangwe.” (Bafilipi 2:4) Ge o diriša molao wo wa motheo ge o dirišana le ba geno le bao ba go dikologilego, o tla ba le pono e leka-lekanego ka mathata a gago gomme o tla kgona go swaragana le ona gakaone.

Tšhišinyo 2

Tšhabang Boitshwaro bjo bo Gobogilego bja tša Botona le Botshadi

“Bootswa bo thšabeng-xê. Dibe tšohle tše motho a di diraxo, di ntlê xa mmele wa xaxwe. E a diraxo bootswa yêna ó senyetša mmele wa xaxwe.” (1 Bakorinthe 6:18, Beibele ya Sepedi) O ka phema bjang go ba ka tlase ga kgateletšo ya go ba le dikopano tše di gobogilego tša botona le botshadi, mola di tlwaelegile go bafsa ba bangwe?

Sa mathomo, o swanetše go naganišiša ka taba ye pele o ka lebana le kgateletšo goba teko. Seema se bohlale se re: “Mohlale ó hlatha dikxatô.” (Diema 14:15) Mbali, kgarebe yeo e dulago Afrika Borwa, o re: “Ge ke be ke le sekolong se se phagamego, lesogana le lengwe ka klaseng ya-ka le be le phegelela go nkgopela go intšha le nna. Banenyana ba ka klaseng ba be ba nkgapeletša gore ke dumele go intšha le yena ka ge a be a bogega—e be e le motlelara gomme a bapala sehlopheng sa sekolo sa kgwele ya maoto. Ke be ke nagana gore o a kgahliša, eupša ke be ke šetše ke dirile phetho ya gore nka se kwanantšhe ditekanyetšo tša-ka tša boitshwaro. Dithaka tša-ka di be di nagana gore go ba le dikopano tša botona le botshadi le motho yo o sa ratanego le yena e be e se taba e kgolo. Eupša ke be ke tseba se se nepagetšego le se se fošagetšego gomme ke dirile phetho ya seo ke bego ke tla se dira kgale pele nka lebana le boemo bjo bo swanago le bjo.”

Sa bobedi, rapelela thušo ya Modimo gore o kgomarele ditekanyetšo tša gagwe tša boitshwaro. Maggie, mofsa yo a dulago Engelane, o re: “Thapelo e nthuša go ba le matla ao a nyakegago ge ke lebeletšana le kgateletšo ya go ba le dikopano tša botona le botshadi. Ga ke nagane gore nka kgona go swaragana le boemo bjoo ke nnoši. Le gona, ke boledišana le batswadi ba-ka ka taba yeo gomme ka dinako tše dingwe ke boledišana ka bothata bjo le bagwera ba bangwe ba godilego ka tsebo.”

Tšhišinyo 3

Kwela Batswadi ba Gago Bohloko

“Ka moka ga lena e-bang le kgopolo e swanago, le kwelana bohloko, le e-na le maikwelo a borutho a borwarre, le šokelana ka botho.” (1 Petro 3:8) O ka se laole taba ya ge e ba batswadi ba gago ba arogana goba ba sa arogane, goba ya ge e ba bobedi bja bona ba swanetše go šoma ka nako e tletšego. Eupša go fihla bokgoleng bjo itšego o ka laola taba ya ge e ba o tla dumelela ditlhohlo tše bjalo di senya tswalano ya gago le bona. Tsela e nngwe ya go fokotša dipelaelo tša gago le go godiša lethabo la gago ke go šokela batswadi ba gago, le go leka go kwešiša ditlhohlo tšeo ba lebeletšanego le tšona.

Mofsa yo a bitšwago Amber o dirišitše keletšo ye. O dumela gore tswalano ya gagwe le mmagwe ka dinako tše dingwe e tletše ka kgateletšego, go se kwešišane le kgakanego. Lega go le bjalo, o bolela gore: “Mma o kgotleletše mathata a mantši bophelong bja gagwe. O re godišitše ka moka re le bana ba bane a nnoši. Ka mehla o be a re nea lefelo la bodulo, dijo le diaparo. Ke kgahlwa ke boikemišetšo bja gagwe e le ruri gomme ke duma go bontšha maikemišetšo a swanago ge ke lebeletšane le mathata.”

Ge e ba o katanela go kwešiša boemo bja batswadi ba gago le go lemoga kamoo ba ikwago ka gona, seo se tla go thuša go ba le pono e nepagetšego ka mathata a gago. Go dira bjalo le gona go tla go thuša go lemoga gotee le go ekiša dika tše dibotse tša batswadi ba gago.

Mothopo wa Keletšo e ka Botwago

Ditšhišinyo tše di lego ka mo godimo e fo ba mehlala ya bohlale bjo bo šomago bjoo bo hwetšwago ka Lentšung la Modimo, Beibele. Ge o dutše o ithuta ka mo go oketšegilego ka puku ye, o tla lemoga gore e nea keletšo e ka botegago. *

Tsela e nngwe yeo ka yona o ka ithutago ka mo go oketšegilego ka Beibele ke ka go kopanela le Dihlatse tša Jehofa le go ithuta yona le tšona. Gare ga batho ba o tla hwetša bagwera ba kgonthe bao ba tlago go go thekga dinakong tše thata le go go thuša go diriša keletšo e bohlale ya Beibele bophelong bja gago. Go phela ka ditekanyetšo tša Beibele ruri ga go bonolo. Eupša ge e ba o kgetha tsela ye ya bophelo, o tla hwetša mehola e swarelelago.—Jesaya 48:17, 18.

[Mongwalo wa tlase]

^ ser. 20 Puku ya Questions Young People Ask—Answers That Work, Bolumo 2, e gatišitšwego ke Dihlatse tša Jehofa, ke mothopo o kgahlišago wa keletšo e theilwego Beibeleng ya kamoo bafsa ba ka lebeletšanago le dikgateletšo. Tsebišo e swanago gape e ka hwetšwa Inthaneteng go mokero wa Web wa www.watchtower.org/ype.

[Box/​Pictures on page 8, 9]

Seo Bafsa ba Lego Mahlalagading ba se Nyakago Batswading

Go Fetša Nako le Bona: Jehofa Modimo o ile a botša batswadi kua Isiraele gore ba swanetše go bolela le bana ba bona gantši—ge “O dutše ngwakong wa xaxo, le xe O le tseleng.” (Doiteronomio 6:6, 7) Se se nyaka gore batswadi ba fetše nako le bana ba bona. Go molaleng gore Jesu o ile a bona gore bana ba swanelwa ke nako ya gagwe. Ka mohlala, ge “batho ba thoma go mo tlišetša bana ba banyenyane gore a ba kgwathe,” Jesu o ile a arabela bjang? O ile “a gokarela bana a thoma go ba šegofatša.” (Mareka 10:13, 16) A mohlala o mobotse gakaakang go batswadi!

Go Boledišana go tšwa Pelong le ka Bolokologi: Beibele e re: “Maanô a padile, xò se keletšanô.” (Diema 15:22) Keletšano goba poledišano e be e nyakega ge bana ba gago e be e le ba banyenyane. E bohlokwa kudu-kudu nywageng ya mahlalagading, ge bafsa gantši ba fetša nako e nyenyane ba le gae gomme ba fetša nako e ntši ba le sekolong le bagwera goba dithaka tše dingwe tša bona. Ge e ba go se na poledišano—bana le batswadi ba sa boledišane go tšwa pelong le ka bolokologi—bafsa bao ba lego mahlalagading ba ka fetoga batho ba šele ka gae.

Tayo e Swanetšego: Tayo e na le kgopolo ya phošollo le tlwaetšo—gaešita le ge kotlo e ka nyakega. Diema 15:5 e re: “Lešilo le nyatša tayô ya tat’alô; xo tlo hlalefa mo-dumêla-thsôlô.” Mofsa yo a lego mahlalagading a ka se ke a ‘dumela tsholo’ ge e ba e sa newe. Ke therešo gore ge batswadi ba laya bafsa ba lego mahlalagading ba swanetše go ba le teka-tekano. Ba swanetše go phema go ba thata kudu moo ba ka galefišago bana ba bona, mohlomongwe gaešita le go senya boikholofelo bja bana ba bona. (Bakolose 3:21) Lega go le bjalo, batswadi ga ba nyake go ba bao ba tlogelelago dilo le go palelwa ke go nea bana ba bona tlwaetšo e bohlokwa. Go tlogelela dilo go ka ba kotsi. *

[Mongwalo wa tlase]

^ ser. 28 Bakeng sa tsebišo e oketšegilego bona dikgaolo 5 le 6 6 tša puku ya Sephiri sa Lethabo la Lapa, e gatišitšwego ke Dihlatse tša Jehofa.