Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Lerato le Fenya go Beba Sefahlego

Lerato le Fenya go Beba Sefahlego

Lerato le Fenya go Beba Sefahlego

“Mohuta o mofsa wa badumedi o tšweletše la mathomo historing: e sego sehlopha seo se lebelelago botšhaba e le bodumedi, eupša sehlopha sa baithapi, seo go sona phapano ya maemo setšhabeng, ya morafo le ya setšhaba e beetšwego ka thoko: banna le basadi ba gona ba batamelago modimo wa bona ba le motho ka o tee ka o tee.”—A History of Christianity, ka Paul Johnson.

GE BOKRISTE bja therešo bo be bo phatlalala Mmušong wa Roma, batho ba ile ba bona selo se se makatšago—lapa la moya la ditšhaba-tšhaba leo le bego le ithutile go phela gotee ka khutšo ya kgonthe le botee. Sephiri sa khutšo ya lapa le e be e le lerato la kgonthe, leo le bego le theilwe melaong ya motheo yeo e rutwago ke Modimo, e sego maikwelong feela.

Melao yeo ya motheo e bonagetše go Jesu Kriste, yoo a ilego a ba mohlaselwa wa lehloyo le go beba sefahlego mo gošoro. (1 Petro 2:21-23) Taba ke gore o be a e-tšwa Galilea, gomme Bagalilea—bao bontši bja bona e bego e le balemi le barei ba dihlapi—ba be ba tšeelwa fase ke baetapele ba bodumedi ba Bajuda ba Jerusalema. (Johane 7:45-52) Gape, Jesu e be e le morutiši yo botse kudu, yoo a bego a ratwa e bile a hlompšha ke batho ba tlwaelegilego. Ka baka la se, baetapele ba bodumedi ba ile ba mo hufegela kudu moo ba ilego ba phatlalatša maaka ka yena ba ba ba loga leano la go mmolaya!—Mareka 15:9, 10; Johane 9:16, 22; 11:45-53.

Lega go le bjalo, Jesu ga se a ka a “bušetša bobe ka bobe.” (Baroma 12:17) Ka mohlala, ge Bafarisei ba bangwe—ditho tša sehlotswana sa Bajuda seo se bego se ganetša Jesu—ba be ba mmatamela gomme ba mmotšiša dipotšišo, o ile a ba araba ka botho. (Johane 3:1-21) O ile a ba a ja le Bafarisei, go akaretša yo mongwe yoo a ilego a bontšha Jesu tekanyo e itšego ya go beba sefahlego. Go bjalo bjang? Mehleng yeo go be go e-na le motlwae wa go hlapiša moeng maoto; lega go le bjalo, Mofarisei yo o ile a palelwa ke go hlapiša Jesu maoto. Na Jesu o ile a kgopišega? Aowa. Ge e le gabotse, o ile a diriša mantšiboa ao go ruta thuto e botse mabapi le kwelobohloko gotee le tebalelo.—Luka 7:36-50; 11:37.

Jesu o be a Rata Bao ba Bego ba Nyatšwa

E nngwe ya dipapišo tše tsebjago kudu tša Jesu e be e le ya Mosamaria yo a lokilego, yeo go yona monna wa Mosamaria, ka ditshenyagalelo tša gagwe, a ilego a hlokomela dinyakwa tša Mojuda yoo a bego a bethilwe le go hlakolwa. (Luka 10:30-37) Ke ka baka la’ng tiro ya Mosamaria e be e lokile? Taba ke gore Bajuda le Basamaria ba be ba hloyane. Ge e le gabotse, lentšu “Mosamaria” gantši le be le dirišwa ke Bajuda e le lentšu la go bontšha lenyatšo—e lego leo Jesu a ilego a bitšwa ka lona. (Johane 8:48) Boemong bjoo, Jesu o be a ka se diriše papišo e nngwe e matla kudu go feta ye ya mabapi le lerato le se nago kgethollo la go rata baagišani.

Jesu o ile a thekga mantšu a gagwe ka mohlala, ka go fodiša molephera wa Mosamaria. (Luka 17:11-19) Go oketša moo, o ile a ruta Basamaria ba nago le tebogo le go boledišana nako e telele le mosadi wa Mosamaria—tiragalo e lemogago e le ruri. (Johane 4:7-30, 39-42) Ka baka la’ng? Bo-rabi ba sa nyakego go dira phošo ba Bajuda ba be ba ka se bolele le mosadi le ge e le ofe phatlalatša—gaešita le wa leloko la kgaufsi—re se sa bolela ka mosadi wa Mosamaria!

Lega bo le bjalo, Modimo o lebelela bjang motho yo a nago le go beba sefahlego eupša a katanelago go go fediša pelong ya gagwe? Beibele gape e re fa tsebišo e homotšago mabapi le taba ye.

Modimo ga a re Felele Pelo

Lekgolong la pele la nywaga, Bakriste ba Bajuda mathomong ba be ba tutuetšwa ke go beba sefahlego moo e lego kgale go le gona kgahlanong le bao e sego Bajuda, bao bontši bja bona ba bego ba fetoga badumedi. Jehofa Modimo o ile a swaragana bjang le bothata bjo bjoo bo bego bo ka tla bja tsoša mmudubudu? O ile a ruta phuthego ya Bokriste a sa fele pelo. (Ditiro 15:1-5) Go se fele pelo moo go ile gwa ba le mafelelo a mabotse, bjalo ka ge go boletšwe mathomong a sehlogo se, “phapano ya maemo setšhabeng, ya morafo le ya setšhaba e [ile ya beelwa] ka thoko.” Ka baka la seo, “diphuthego di ile tša tšwela pele di matlafatšwa tumelong le go oketšega ka palo letšatši le letšatši.”—Ditiro 16:5.

Re ithuta’ng? O se ke wa bea fase, eupša tšwela pele o ithekgile ka Modimo, yoo ka seatla se se bulegilego a neago bohlale le matla a boitshwaro go bao ba ‘tšwelago pele ba kgopela ka tumelo.’ (Jakobo 1:5, 6) Na o sa gopola Jennifer, Timothy, John le Olga bao go boletšwego ka bona sehlogong sa mathomo sa lelokelelo le la dihlogo? Ge Jennifer a be a tsena sekolong se se phagamego, o be a šetše a gotše moyeng e bile a ithutile go hlokomologa dithogako tša semorafo le dikwero tša mabapi le botelele bja gagwe. Kapejana ka morago ga moo, ge ngwanenyana yo mongwe a be a e-ba mohlaselwa wa go rogakwa ke bao ba tsenago le bona ka klaseng, Jennifer o ile mo emelela gomme a mo homotša.

Ke’ng seo se ilego sa thuša Timothy go laola pefelo ya gagwe ge barutwana-gotee le yena ba be ba mo kwera ka dithogako tša semorafo? O re: “Ke be ke tshwenyegile ka thogako yeo ke tlago go e tliša leineng la Jehofa Modimo. Gape, ke ile ka dula ke gopola gore re swanetše go ‘tšwela pele re fenya bobe ka bolo’ le go se itese re fenywa ke bobe.”—Baroma 12:21.

John o ile a kgona go fenya go beba sefahlego moo a bego a e-na le gona kgahlanong le mo-Hausa yo a bego a tsena le yena ka klaseng. O gopola ka gore: “Bjalo ka mofsa yo a lego mahlalagading, ke ile ka kopana le barutwana ba ma-Hausa ba ba ilego ba ba bagwera ba-ka. Ke ile ka šoma le morutwana yo bjalo mošomong wa sekolo woo re bego re abetšwe go o dira re le gotee gomme re ile ra šoma gabotse. Ga bjale ke leka go lebelela batho e le motho ka o tee ka o tee, e sego e le ba morafo goba moloko o itšego.”

Olga le moromiwa-gotee le yena ga se ba ka ba boifa ge ba be ba tlaišwa ke baganetši ba nago le lehloyo, eupša ba ile ba ema ba tiile, ba kgodišegile gore batho ba bangwe ba tla amogela molaetša wa Beibele. Ba bantši ba ile ba o amogela. Olga o re: “Nywaga e ka bago e masome-hlano ka morago, monna yo mongwe o ile a tla go nna gomme a mpha mokotlana o mobotse wa dipuku. Ka gare ga wona go be go e-na le mafsikana ao go ona dika tša Bokriste, tše bjalo ka bolo, botho, lerato le khutšo, di bego di ngwadilwe ka mongwalo-kgwaro. Ke moka o ile a mpotša gore e be e le yo mongwe wa bašemanyana bao ba ilego ba re foša ka mafsika le gore ga bjale e be e le ngwanešo wa Mokriste. Yena le mosadi wa gagwe ba ile ba mpha le matšoba a 24 go tlaleletša go mokotlana woo o bego o e-na le mafsikana.”

Ge go Beba Sefahlego le Kgethollo di tla be di se Gona!

Go se go ye kae, go beba sefahlego le kgethollo di tla fela. Go bjalo bjang? Taba ke gore, Mmuši wa lefase e tla ba yena yoo a ilego a bontšha gore “a ka se ahlole ka mo mahlô ’axwe a bônaxo”—Jesu Kriste. (Jesaya 11:1-5) Go feta moo, balata ba Jesu ba lefaseng ka nako ye ba tla bonagatša boemo bja gagwe bja kgopolo ka mo go phethagetšego, ka gobane bohle ba tla be ba rutilwe ke yena le Tatagwe, e lego Jehofa Modimo.—Jesaya 11:9.

Thuto yeo ya moya e tšwela pele gona bjale, gomme e lokišeletša batho ba Modimo bakeng sa bophelo tshepedišong ya dilo yeo e lego e mpsha ka mo go feletšego. Ka gona, o re’ng o sa diriše sebaka seo sa go hwetša thuto e sa lefelelwego ka go ba le thuto ya gago ya Beibele? * Ee, Modimo ga a bebe sefahlego; ke thato ya gagwe gore batho ba mehuta ka moka ba “phološwe gomme [ba] fihle tsebong e nepagetšego ya therešo.”—1 Timotheo 2:3, 4.

[Mongwalo wa tlase]

^ ser. 18 Ge e ba o nyaka go ba le thuto ya Beibele ka nako e go loketšego le lefelong la gago, leletša phuthego ya Dihlatse tša Jehofa mogala goba e nngwe ya diofisi tša makala tšeo di lokeleditšwego go letlakala 5. Goba o ikgokaganye le Dihlatse tša Jehofa mokerong wa Web wa www.watchtower.org.

[Ntlhakgolo go letlakala 16]

Go se go ye kae, go beba sefahlego le kgethollo di tla kgaotša go senya moloko wa batho

[Box/​Picture on page 16, 17]

MELAO YA MOTHEO YA MODIMO YEO RE SWANETŠEGO GO PHELA KA YONA

‘Le se ke la bušetša bobe ka bobe go motho. Tšwelang pele le fenya bobe ka bolo.’ (Baroma 12:17-21) Re ka ithuta’ng go se? Dumelela bobe bja ba bangwe bo ntšha botse bjo bo lego ka go wena. Jesu Kriste o itše: “Ba ntlhoile ka ntle le lebaka.” Lega go le bjalo, ga se a ka a ba hloya.—Johane 15:25.

“Anke re se beng ba ikgopolago, . . . re jelana mona.” (Bagalatia 5:26) Go ikgopola le boikgodišo di gobatša moyeng, gantši di lebiša lehloyong le go bebeng sefahlego.—Mareka 7:20-23.

“Ka baka leo, dilo tšohle, tše le nyakago batho ba le dira tšona, le lena ka mo go swanago le ba dire tšona.” (Mateo 7:12) Ipotšiše gore, ‘Ke rata go swarwa bjang?’ Swara batho ba bangwe ka tsela e swanago go sa šetšwe nywaga ya bona, mmala wa letlalo, leleme goba setšo sa bona.

“Amogelanang go etša ge Kriste le yena a re amogetše.” (Baroma 15:7) Na o leka go tseba batho bao ba tšwago ditlogong le ditšong tše di fapa-fapanego, kudu-kudu ge e ba le bona e le bahlanka ba Modimo?—2 Bakorinthe 6:11.

“Tate le mmê bôná ba ntloxetše; ’me Wêna Morêna O a nkamoxêla.” (Psalme 27:10) Go sa šetšwe gore batho ba bangwe ba go swara bjang, Modimo a ka se go lahle le ka mohla ge e ba o dula o mmotegela.

[Seswantšho go letlakala 15]

Mosamaria wa kgaugelo o thuša Mojuda yoo a hlakotšwego