Hlagolela Pono e Leka-lekanego ka Mošomo

MEHLENG ye e thata ya tšhaparego ya tša boiphedišo, selo seo batho ba tshwenyegilego kudu ka sona ke go ba le mošomo wa ka mehla wa boiphedišo wo o tsenyago mogolo o lekanego bakeng sa go hlokomela dinyakwa tša lapa. Se ga se ka mehla se lego bonolo, kudu-kudu ge bašomi ba dikete ba lahlegelwa ke mešomo. Ge e ba le wena o ka lahlegelwa ke mošomo go sa letelwa, tlhohlo ke go dira maiteko a tšwelago pele a go nyaka mošomo o mongwe.—Bona mapokisi a lego go matlakala 24 le 25.

Lega go le bjalo, go na le go gontši mo go ka dirwago bophelong go e na le go šoma ka thata. Glenn, monna yo a nago le lapa yo tšwago Australia, o re: “Therešo ke gore, ga go na motho yoo a ka rego ge a le kgaufsi le go hwa a bolela gore, ‘Ke duma ge nkabe ke feditše nako e oketšegilego ke le mošomong.’” Go molaleng gore go phela bophelo bjo bo kgotsofatšago le bjoo bo nago le morero go akaretša go ba le nako bakeng sa mošomo wa boiphedišo. Le bakeng sa dilo dife tše dingwe? Bakeng sa lapa, boitapološo le dinyakwa tša moya. O ka hlokomela bjang dikarolo tše tše bohlokwa tša bophelo ka tsela e leka-lekanego?

Nako ya Mošomo, Nako ya Gago

Beibele e re botša gore re šome ka thata e le gore re hlokomele malapa a rena. (Baefeso 4:28) Lega go le bjalo, gape e re kgothaletša gore re ‘je, re nwe, mme re bone tše dibotse ka ditapišo tša rena tšohle.’ (Mmoledi 3:13) Ke therešo gore go šoma diiri tše ditelele ntle le go khutša ka mo go lekanego goba go itapološa go ka go amoga lethabo bophelong. Gape go ka lebiša mathateng a magolo a tša maphelo.

Go šoma ka mo go feteletšego go ile gwa kgokaganywa le go nona, go lemalela dino-tagi, bolwetši bja pelo, dikotsi tšeo di diregago mošomong, go ithekga ka dihlare-tagi, dipelaelo, go lapa, kgateletšego  gotee le ditšharakano tše dingwe tšeo di tswalanago le kgateletšego. Go šoma ka mo go feteletšego gape e ka ba mo go bolayago. Pego e nngwe e akanyetša gore batho ba e ka bago ba 10 000 kua Japane ba a hwa ngwaga o mongwe le o mongwe ka baka la go šoma ka mo go feteletšego, e lego palo e lekanago le ya batho bao ba hwago ka baka la dikotsi tša dikoloi nageng yeo ngwaga o mongwe le o mongwe. Bothata bjo—bjo bo bitšwago karoshi, “go bolawa ke go šoma ka mo go feteletšego”—ga bo hwetšagale Japane feela.

Ela hloko keletšo e bohlale ya Beibele e rego: “Seatla se tee se se tletšego khutšo, se phala diatla tše pedi tše di tletšego tapišego, le tše e sego tša selo.” (Mmoledi 4:6, PK) Ee, teka-tekano e bohlokwa. O se ke wa dumelela gore mošomo wa gago wa boiphedišo o tšee nako ya gago ka moka, matla a gago le matla a gago a monagano. Šireletša boemo bja gago bja monagano, bja mmele gotee le bja maikwelo ka go ipha nako ya go khutša le go thabela dienywa tša ditapišego tša gago.

Andrew, monna yo a nyetšego yo a nago le bana ba bararo, o re: “Re swanetše go šomela go phela, e sego go phelela go šoma. Go leka-lekanya mošomo le go ikhutša gotee le boiketlo go tla go thuša go hlokomela dinyakwa tša lapa la gago. Eupša se ga se bonolo, kudu-kudu ge o e-na le dikoloto tšeo o swanetšego go di lefelela.

Leka-lekanya Mošomo le Bophelo bja Lapa

Lehono malapa a mantši a swaregile ka dilo tše dintši kudu gomme ga a na nako e lekanego ya go ba gotee. Mosadi yo mongwe yo a tšwago Engelane o lla ka gore: “Mošomo o tšea bontši bja matla a-ka gomme bana ba hwetša ao a šetšego.” Kua United States, mofsa yo a lego mahlalagading o tee go ba bahlano yo go boledišanwego le yena o bontšhitše gore seo a tshwenyegilego kudu ka sona ke “go se fetše nako e lekanego le batswadi.” Nyakišišo e nngwe ya U.S. e bega gore, ka kakaretšo, banyalani bao ba šomago ka bobedi ba boledišana metsotso e 12 feela ka letšatši.

Ka ge ba sa kgahlišwe ke kgateletšo e oketšegilego ya mošomo, batho ba bantši ba hlahlobišiša dilo  tša bona tšeo di tlago pele gomme ba dira diphetogo. Timothy, monna wa lapa yo a nago le bana babedi ba banyenyane, o laodiša ka gore: “Ke be ke šoma diiri tše telele gomme mosadi wa-ka a šoma mafelo-bekeng. Re be re bonana ka sewelo. Mafelelong, re ile ra hlahloba lefsa bophelo bja rena e bile ra fetoša boemo bja rena bja mošomo. Ga bjale re thabile kudu.” Brian, molaodi wa lebenkele, o re: “Ka ge re be re letetše go belegwa ga ngwana wa bobedi, ke ile ka nyaka mošomo woo o bego o tla swanela lapa la rena. Ke ile ka nyaka mošomo woo moputso wa wona o fokoditšwego ka R92 000 ka ngwaga e le gore ke be le nako e lekanego, eupša seo se bile le mafelelo a mabotse!” Melina o ile a tlogela mošomo wa gagwe wa boiphedišo ge morwedi wa gagwe wa pele a be a belegwa. O gopola ka gore: “Go be go le thata go tlwaela go phela ka mogolo o tee. Eupša nna le monna wa-ka re be re nagana gore go kaone gore nna ke dule le Emily go e na le go mo tlogela lefelong la tlhokomelo ya bana.”

Lega go le bjalo, re swanetše go lemoga gore malapa a mantši a šoma ka thata e le gore a hlokomele ditshenyagalelo tša kgwedi le kgwedi. Balekane ba bangwe ba šoma mešomo e mebedi ya boiphedišo bakeng sa go hlokomela dinyakwa tša motheo, e bile mabakeng a mangwe balekane ka bobedi ba a šoma, ba tlogela bana le bo-makgolo le bo-rakgolo goba lefelong la tlhokomelo ya bana.

O ka hwetša ditsela tše oketšegilego tšeo o ka dirago gore go be le teka-tekano magareng ga mošomo wa boiphedišo le boikarabelo bja lapa. Ntlha e bohlokwa še: O se ke wa hlokomologa lethabo leo le tlišwago ke bophelo bja lapa ka go lebiša tlhokomelo kudu mošomong wa boiphedišo.

Kgodišega gore go leka-lekanya mošomo wa gago wa boiphedišo, boitapološo le dinyakwa tša lapa go tliša meputso e humilego. Sehlogong sa rena sa mafelelo, re tla ela hloko selo se bohlokwa kudu se se tlaleletšago bophelong bjo bonolo le bjo bo leka-lekanego.

[Ntlhakgolo go letlakala 21]

O se ke wa dumelela gore mošomo wa gago wa boiphedišo o tšee nako ya gago ka moka, matla a gago le matla a gago a monagano

[Ntlhakgolo go letlakala 21]

“Seatla se tee se se tletšego khutšo, se phala diatla tše pedi tše di tletšego tapišego, le tše e sego tša selo.”—Mmoledi 4:6, PK

[Ntlhakgolo go letlakala 22]

O se ke wa hlokomologa lethabo leo le tlišwago ke bophelo bja lapa ka go lebiša tlhokomelo kudu mošomong wa boiphedišo

[Box/​Picture on page 22]

TŠHELETE GOBA BOITAPOLOŠO?

Diithuti tše dingwe tša lekgolong la bo-20 la nywaga di be di dumela gore thekinolotši e golago e be e tla lokolla batho mošomong o lapišago gomme ya tliša “nako ya boitapološo yeo e sa kago ya bonwa pele.”

Mathomong a bo-1930, Moprofesara Julian Huxley o boletše e sa le pele gore nakong e tlago ga go na motho yoo a tlago go swanelwa ke go šoma matšatši a fetago a mabedi ka beke. Rakgwebo Walter Gifford o boletše gore thekinolotši e be e tla nea “motho yo mongwe le yo mongwe sebaka sa go dira seo a se ratago . . . , nako e oketšegilego ya go hlagolela mokgwa wa bophelo le go katološa dilo tšeo di kgotsofatšago monagano le moya.”

Eupša go thwe’ng ka ditoro tša batho mabapi le dilo tše di bonagalago? Setsebi sa tša leago Henry Fairchild o ile a ikgantšha ka gore difeketori di be di tla “tšweletša ditšweletšwa tše oketšegilego go feta tšeo re ka di šomišago ka tekanyo ya letšatši le tlwaelegilego la mošomo . . . leo le sego ka godimo ga diiri tše nne.”

Dipolelelo-pele tšeo di be di nepagetše gakaaka’ng? Kgolo ya tša boiphedišo lekgolong la bo-20 le la bo-21 la nywaga e be e tloga e gola ka lebelo. Go ka bolelwa gore se se be se swanetše go ba se fokoditše mošomo ka tekanyo e kgolo. Lega go le bjalo, go diregile’ng? John de Graaf o ngwala gore: “[Batho] ba phethile ka go tšweletša dilo tše dintši bakeng sa go hwetša tšhelete e ntši kudu—dithoto tše dintši, ge e ba o ka kgona—e sego bakeng sa go hwetša nako e ntši. Ge re bea taba ka go lebanya, rena re le setšhaba re kgethile tšhelete go e na le nako.”