Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Go Tseba Dibaki tša go Lewa ke Bodutu

Go Tseba Dibaki tša go Lewa ke Bodutu

Go Tseba Dibaki tša go Lewa ke Bodutu

GO LEWA ke bodutu ga go swane le go ba noši. Go e na le moo, go ya ka pukuntšu e nngwe, go lewa ke bodutu “gantši go bolela go ipea lekatana mo go sepedišanago le kganyogo ya go ba le batho ba bangwe.” Pukuntšu e swanago e hlalosa gore go ba noši go ka bolela boemo bjoo “ka go rata motho . . . a ikarolago gore a se kopane le batho.”

Ka go rialo, maemong a mangwe go ba noši e ka ba mo go swanetšego. Gantši batho ba bantši ba nyaka go ba noši bakeng sa go rapela goba go naganišiša, go etša ge Jesu Kriste a dirile. (Mateo 14:13; Luka 4:42; 5:16; 6:12) Ka lehlakoreng le lengwe, go lewa ke bodutu ke maikwelo ao a kwešago bohloko. Ke’ng seo se ka bakago go lewa ke bodutu?

Go Ipea Lekatana Ditoropong Tšeo di Tletšego Batho

Batho ba dikete gaešita le ba dimilione ba phela kgaufsi le kgaufsi ditoropong. Lega go le bjalo, selo se se makatšago ke gore go tlala ga batho lefelong letee go dira gore go lewa ke bodutu go ate. Bophelo bja leema-ema bja ditoropong bo ka thibela batho ba bantši go tlwaelana le baagišani ba bona gabotse. Ka gona, batho bao ba dulago ditoropong ba feleletša ba phela gare ga batho bao ba sa ba tsebego. Go se bote batho bašele mo go tlwaelegilego le go kganyoga go ba noši, ruri go ka kgatha tema e kgolo go bakeng bodutu ditoropong.

Go Swara Bašomi Gampe

Tsela yeo dikgwebo tše dintši le diintaseteri tše dikgolo di sepedišwago ka yona, e dirile gore bašomi ba maemo ka moka ba ikwe ba lewa ke bodutu e bile ba inyatša. Gantši bašomi ba lebeletšana le go gatelelwa mo go sa felego le kgateletšego ya maikwelo.

Go feta moo, dikhamphaning tše dikgolo go hudušwa ga bašomi go baka maikwelo a go se šireletšege, a go ikwa ba le lekatana le go lewa ke bodutu. Ge e bolela ka palo e kgolo ya bašomi bao ba ipolayago dikhamphaning tše dingwe tša Mafora, kuranta ya International Herald Tribune e boletše gore bašomi ba bantši ba Mafora ba ikwa “ba gateletšwa kudu ke tsela yeo maemo a tša boiphedišo a fetogago ka yona.”

Go Boledišana ka Didirišwa tša Elektroniki

Kua Japane, moporofesara yo a bitšwago Tetsuro Saito o itše: “Bokgoni bja poledišano ruri bo tla fela ka ge bjale megala-thekeng le didirišwa tše dingwe di dira gore batho ba bolele ba sa bonane.” Kua Australia, kuranta ya The Sunday Telegraph e begile gore: “Thekinolotši e . . . dira gore batho ba arogane kudu le batho ba bangwe maikwelong. Batho . . . ba ngwalelana di e-mail goba melaetša ya megala-thekeng go e na le go boledišana.”

Ge a hlalosa lebaka la go ikwa a lewa ke bodutu, Rachel wa nywaga e 21 yo a dulago Fora o ile a belaela ka gore: “Ke hwetša gore batho ga ba dire maiteko a go go bona, ka ge ba dumela gore go go ngwalela melaetša ya megala-thekeng, e-mail goba go boledišana le wena mokerong wa Inthanete go lekane. Eupša seo se dira gore ke ikwe ke lewa ke bodutu le go feta.”

Go Huduga

Maemo a mabe a tša boiphedišo a dirile gore batho ba bantši ba dule ba fetola mafelo a bodulo, a gapeletša batho go huduga e le gore ba ka boloka mešomo ya bona goba go nyaka mošomo. Go huduga go dira gore batho ba tloge kgaufsi le baagišani ba bona, bagwera ba bona, moo ba tsenago sekolo gomme ka dinako tše dingwe le go tlogela malapa a bona. Bao ba hudugago ba ikwa eka ke dimela tšeo di bjetšwego lefsa lefelong le lengwe eupša di tlogetše medu ya tšona morago.

Francis o gopola letšatši leo a fihlilego Fora ka lona a e-tšwa Ghana. O hlalosa ka gore: “Go se tsebe leleme la lefelong leo, go hloka bagwera gotee le boemo bjo bo tonyago bja leratadima, ka moka ga tšona di tlaleleditše go go ntira gore ke lewe ke bodutu kudu.”

Ge a gopola go fihla ga gagwe Engelane e le mofaladi, Behjat o re: “Ke ile ka hwetša go le thata go tlwaelana le setšo sa lefelong leo. Ke be ke na le batho bao ke ba tlwaetšego eupša ke se na bagwera ba kgaufsi goba ditho tša lapa tšeo nka boledišanago le tšona gomme ka ntšha sa mafahleng.”

Go Hwelwa ke Motho yo o mo Ratago

Go hwelwa ke molekane wa lenyalo go tlogela sekgoba se segolo bophelong bja molekane yo a phelago. Se e ka ba therešo go motho yo a ilego a hlokomela molekane wa gagwe yo a ilego a babja ka nako e telele. Gantši maikwelo a go ikwa o se na mohola a ba gona.

Fernande yo e lego mohlologadi yo a dulago Paris, o hlalosa ka gore: “Seo se tlogago se nthatafalela ke go se sa kgona go boledišana le mogwera wa-ka wa paala—monna wa-ka.” Anny o re o gopola monna wa gagwe “kudu-kudu ge a swanetše go dira diphetho tše dikgolo mabapi le mathata a tša maphelo goba ditaba tše dingwe.”

Tlhalo, Karogano le go se be Lenyalong e se ka go Rata

Tlhalo goba karogano gantši e baka maikwelo a go lewa ke bodutu le go ikwa o paletšwe. Bana gantši ke bona bao ba kwago bohloko kudu go feta ka tsela yeo go bego go naganwa ka yona peleng. Ditsebi tše dingwe di dumela gore bana bao batswadi ba bona ba hlalanego ba kotsing ya go ba batho ba bagolo bao ba lewago ke bodutu.

Bao ba sego lenyalong ka baka la ge ba sa hwetše molekane yo a swanelegago wa lenyalo, gantši ba lebeletšana le dinako tša go lewa ke bodutu. Maikwelo a bjalo a ka gakatšwa ke ge ba bangwe ka go se nagane ba bolela mantšu a bjalo ka ao a rego: “Na o be o ka se thabele go ba lenyalong?”

Batswadi ba se nago balekane le bona ba lewa ke bodutu. Go ba motswadi go a thabiša eupša gape go na le mathata, le gona batswadi ba se nago balekane ba swanelwa ke go rarolla mathata ao ba se na molekane yo ba ka boledišanago le yena.

Botšofadi le Bafsa Bao ba se Nago Phihlelo

Batšofadi gantši ba ka lewa ke bodutu, gaešita le ge ba se ba hlokomologwa ke ditho tša lapa. Ba leloko ba ka kgona go ba etela ka sewelo, eupša go thwe’ng ka dinako tše dingwe tšeo go sego motho yo a ba etelago, mohlomongwe ka matšatši goba ka dibeke?

Ga se batšofadi feela bao ba lewago ke bodutu, bafsa le bona gantši ba lebeletšana le go lewa ke bodutu. Ba bantši ba lemaletše go itloša bodutu ba le noši—ba bogela TV, ba bapala dipapadi tša bidio gotee le go fetša diiri tše dintši ba le noši pele ga khomphutha.

Na go a kgonega go hwetša tharollo mokgweng wo o atago? Motho a ka lebeletšana bjang le go lewa ke bodutu?

[Ntlhakgolo go letlakala 21]

“Go se tsebe leleme la lefelong leo, go hloka bagwera gotee le boemo bjo bo tonyago bja leratadima, ka moka ga tšona di tlaleleditše go go ntira gore ke lewe ke bodutu kudu”