Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

“Re go Tlogediša Mošomo”

“Re go Tlogediša Mošomo”

“Re go Tlogediša Mošomo”

BALAODI ba khamphani ba be ba mmitša Fred yo a nago le Bokgoni. * Bokgoni bja gagwe bo thušitše khamphani go boloka tšhelete e ntši kudu nywageng e tsheletšego yeo a e šomilego moo. Ka gona, ge a be a biletšwa ofising ya mookamedi, Fred o be letetše gore o tla okeletšwa mogolo goba go newa maemo a phagamego. Go e na le moo, mookamedi o ile a mmotša ka go lebanya gore: “Re go tlogediša mošomo.”

Fred ga se a ka a kgolwa seo a bego a se kwa. O re: “Ke be ke gola tšhelete e ntši kudu e bile ke thabela mošomo wa-ka, eupša seo ka moka se ile sa fetoga ka motsotswana feela.” Ka morago ga moo, ge Fred a be a botša mosadi wa gagwe yo a bitšwago Adele ka seo se diregilego, le yena ka mo go swanago o ile a makala. Adele o gopola ka gore: “Ke ile ka ikwa eka ke felelwa ke madi mmeleng wa-ka. Ke ile ka nagana gore, ‘Re tlo dira’ng bjale?’”

Seo se diragaletšego Fred se diragaletše batho ba bangwe ba dimilione, go etša ge kerafo yeo e lego ka mo tlase e bontšha. Lega go le bjalo, dipalo tšeo feela ga di hlalose bohloko bjo bogolo kudu bja maikwelo bjo bo kwago ke batho bao ba se nago mošomo. Ela hloko Raúl, e lego mofaladi yo a tšwago Peru yo a ilego a tlogedišwa mošomo ka morago ga nywaga e 18 a šoma hoteleng e kgolo kua New York City. Raúl o ile a nyaka mošomo o mongwe, eupša ga se a ka a atlega. O re: “Ke fepile ba lapa la-ka ka nywaga e ka bago e 30, ga bjale ke ikwa e ka ke paletšwe bjalo ka monna.”

Phihlelo ya Raúl e bontšha selo seo se tsebegago gare ga bao ba se nago mošomo, e lego gore go lahlegelwa ke mošomo ga go bake feela kgateletšego ya tša ditšhelete. Gantši go dira gore motho a kwe bohloko kudu maikwelong. Renée, yoo monna wa gagwe e lego Matthew a ilego a lahlegelwa ke mošomo ka nywaga e fetago e meraro o re: “Ke ile ka thoma go ikwa ke se na mohola. Ge e ba o se na selo, batho le bona ba go lebelela o se selo, gomme go se go ye kae le wena o thoma go itebelela ka tsela yeo ba go lebelelago ka yona.”

Go oketša go kweng bohloko maikwelong, motho yo mongwe le yo mongwe yo a lahlegelwago ke mošomo o lebeletšana le tlhohlo e nngwe gape ya go phela ka tšhelete e nyenyane. Fred o re: “Ge re be re e-na le tšhelete, ga se ra ka ra nagana ka go nolofatša bophelo. Eupša ge re be re na le ditshenyagalelo tše di swanago—gomme re dutše re se na mošomo—re be re se na boikgethelo eupša re ile ra swanelwa ke gore re nolofatše bophelo.”

Ge o dutše o nyaka mošomo, o swanetše go lebeletšana le go tshwenyega monaganong le maikwelong moo go bakwago ke go hloka mošomo. O ka ba wa swanelwa ke gore o phele ka tšhelete e nyenyane. Sa pele, a re ahla-ahleng ditsela tše pedi tšeo di šomago tšeo ka tšona o ka lebeletšanago le ditlhohlo tša maikwelo.

[Mongwalo wa tlase]

^ ser. 2 Maina a mangwe dihlogong tše a fetotšwe.

[Kerafo go letlakala 3]

(Bakeng sa mongwalo o beakantšwego ka mokgwa wa kgatišo, bona kgatišo ka boyona)

Palo ya Batho Bao ba Bego ba se na Mošomo ka 2008 Dinageng tše Tharo Feela

Japane 2 650 000

Sepania 2 590 000

United States 8 924 000