Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Lebaka Leo go Lego Bohlokwa go Bala Mantšu Pele o Bolela

Lebaka Leo go Lego Bohlokwa go Bala Mantšu Pele o Bolela

Pono ya Beibele

Lebaka Leo go Lego Bohlokwa go Bala Mantšu Pele o Bolela

Ka morago ga gore tonakgolo e bolele ka tsela e boleta—e sa lemoge gore e sa dutše e kwagala segodišamodumong ge e bolela—e botša mokgekolo yo mongwe yo e sa tšwago go kopana le yena gore o na le kgethologanyo le hlogo e thata gomme ya re nkabe bašomedi ba yona ba ile ba mo raka. Setšhaba se šala se makaditšwe ke tsela yeo a bolelago le mokgekolo yo. Tonakgolo e lahlegelwa ke boemo bja go ba nkgetheng matšatši a seswai ka morago ga tiragalo ye, ka baka la ge e itshenyeditše leina.

GA GO motho yo a ka kgonago go laola leleme la gagwe ka mo go phethagetšego. (Jakobo 3:2) Lega go le bjalo, phihlelo e lego ka mo godimo e bontšha gore re swanetše go bala mantšu pele re bolela. Botumo bja gago, seo o tla bago sona ka moso gaešita le katlego ya gago goba dilo tšeo di tlago go go palela di ithekgile ka tsela yeo o bolelago ka yona.

Eupša na o be o tseba gore mantšu a gago a ka dira le se se fetago seo? Beibele e hlalosa gore seo o se bolelago se utolla seo o tlogago o le sona ka gare. Jesu o itše: “Molomo o bolela go tšwa go se se tletšego pelong.” (Mateo 12:34) Ka ge mantšu a gago a utolla maikwelo, dikgopolo le mohuta wa motho yo o lego yena, go bohlokwa gore o bale mantšu pele o bolela. Na Beibele e ka go thuša go dira se? Ela hloko se se latelago.

Kamoo o ka Kaonefatšago Tsela Yeo o Bolelago ka Yona

Re nagana pele re bolela. E le gore o kaonefatše seo o se bolelago, o swanetše go kaonefatša tsela yeo o naganago ka yona. Ela hloko kamoo go diriša Lentšu la Modimo go ka kgomago monagano wa gago, e lego seo se ka kgomago seo o se bolelago.

Tlatša pelo ya gago ka dilo tše dibotse. Beibele e hlalosa dilo tšeo tše dibotse ka gore: “Dilo le ge e le dife tša therešo, dilo le ge e le dife tše di naganišišwago ka šedi, dilo le ge e le dife tše di lokilego, dilo le ge e le dife tše di sekilego, dilo le ge e le dife tše di rategago, dilo le ge e le dife tšeo go bolelwago gabotse ka tšona, dilo le ge e le dife tša bokwala le dilo le ge e le dife tše di tumišegago, tšwelang pele le naganišiša ka dilo tše.”Bafilipi 4:8.

Go latela keletšo yeo e botse go tla go thuša go phema go nagana ka tsela e fošagetšego. Gopola gore dilo tšeo o di naganago di tutuetšwa ke dilo tšeo o di bonago le go di bala. Ka gona, gore o pheme go nagana ka dilo tše di fošagetšego le tše di sa hlwekago, phema ditutuetšo tše mpe. Se se bolela go bapalela kgole le boithabišo bja bošoro le bja boitshwaro bjo bo gobogilego. (Psalme 11:5; Baefeso 5:3, 4) Go e na le moo, tlatša monagano wa gago ka dikgopolo tše di hlwekilego le tše dibotse. Beibele e ka go thuša go dira bjalo. Ka mohlala, bala Diema 4:20-27; Baefeso 4:20-32 le Jakobo 3:2-12. Bona kamoo go diriša melao ya motheo yeo e hwetšwago mangwalong a go ka kaonefatšago tsela yeo o bolelago ka yona. *

Nagana pele o bolela. Diema 12:18 e re: “Go na le yo a bolelago a sa naganišiše bjalo ka ge eka o hlaba ka tšhoša, eupša leleme la ba bohlale le a fodiša.” Ge o ka lemoga gore gantši o “hlaba,” goba o kweša ba bangwe bohloko, gona o swanetše go katanela go nagana pele o bolela. Latela keletšo e kgahlišago e hwetšwago go Diema 15:28, e rego: “Pelo ya moloki e a naganišiša gore e kgone go araba, eupša molomo wa ba kgopo o bolela tše mpe.”

Leka go ipeela pakane. Kgweding e latelago, ikemišetše gore o se ke wa fo kitimela go bolela selo sa pele seo se tlago monaganong wa gago, kudukudu ge o galefile. Go e na le moo, naganišiša ka mangwalo ao a bontšhitšwego sehlogong se gomme o katanele go bolela ka tsela e bohlale, e lerato le e boleta. (Diema 15:1-4, 23) Eupša ga go felele moo.

Rapelela thušo ya Modimo. Mongwadi yo mongwe wa Beibele o ile a rapela ka gore: “Anke dipolelo tša molomo wa ka le tšeo pelo ya ka e di naganišišago e be tše di kgahlišago pele ga gago, wena Jehofa.” (Psalme 19:14) Anke Jehofa Modimo a go tsebe o le motho yo a ratago go bolela ka tsela yeo e mo kgahlišago le yeo e dirago gore batho ba bangwe ba go rate. Diema 18:20, 21 e re: “Bolela gabotse gomme o tla thaba. Mantšu a ka bolaya goba a phediša motho!”—Contemporary English Version.

Diriša Lentšu la Modimo bjalo ka seipone. Beibele e swana le seipone seo o ka itebelelago go sona gomme wa itlhahloba. (Jakobo 1:23-25) Ka mohlala, ge o dutše o naganišiša ka melao e latelago ya motheo e meraro ya Beibele, ipotšiše gore: ‘Botumo bja ka ke bofe tseleng yeo ke bolelago ka yona?’

“Karabo ge e le boleta e phohliša pefelo, eupša lentšu leo le hlabago le tsoša bogale.” (Diema 15:1) Na o bolela ka tsela e boleta le ya khutšo?

“Anke polelo e bodilego e se ke ya tšwa melomong ya lena, eupša go tšwe feela polelo e botse ya go aga moo go nyakegago, gore e fetišetše se se holago bao ba kwago.” (Baefeso 4:29) Na seo o se bolelago se aga bao ba go theeditšego?

“Anke mantšu a lena ka mehla e be a kgahlišago, a nokilwego ka letswai, e le gore le tsebe kamoo le swanetšego go araba yo mongwe le yo mongwe ka gona.” (Bakolose 4:6) Na o a leka, gaešita le ge go le thata, go dira gore seo o se bolelago se nokwe ka letswai gore ba bangwe ba thabele go se kwa?

Ka go lokiša diphošo tšeo o di bonago ka seiponeng, o thoma go bogega gabotse gomme le wena o a thaba. Go tla ba bjalo ge o kaonefatša tsela yeo o bolelago ka yona ka go itebelela ka seiponeng sa Lentšu la Modimo.

[Mongwalo wa tlase]

^ ser. 9 O ka bala Beibele Wepesaeteng ya www.watchtower.org.

NA O KILE WA IPOTŠIŠA?

● Seo o se bolelago se utolla’ng ka wena?—Luka 6:45.

● O swanetše go bolela bjang le ba bangwe?—Baefeso 4:29; Bakolose 4:6.

● O ka dira’ng go kaonefatša tsela yeo o bolelago ka yona?—Psalme 19:14; Bafilipi 4:8.

[Seswantšho go letlakala 25]

Seo re se bolelago se kgoma tsela yeo batho ba re lebelelago ka yona le ditswalano tša rena