Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Seo Batswadi ba se Bolelago

Seo Batswadi ba se Bolelago

Seo Batswadi ba se Bolelago

Nywaga ya mahlalagadi e tliša ditlhohlo tše difsa go batswadi ba bantši. O ka thuša ngwana wa gago bjang go atlega mogatong wo wa bophelo—woo o ka bago o mo gakantšha go etša ge le wena o go gakantšha? Ekwa seo batswadi ba bangwe lefaseng ka bophara ba se boletšego.

DIPHETOGO

“Ge morwa wa ka e be e sa le yo monyenyane, o be a amogela keletšo ya ka a sa belaele. Eupša ge a be a le nywageng ya mahlalagadi, o be a bonagala eka ga a sa dumela gore ke na le matla a bolaodi. O be a belaela seo ke se bolelago le tsela yeo ke bego ke se bolela ka yona.”—Frank wa Canada.

“Morwa wa ka ga a sa bolela go swana le peleng. Ke swanetše go mmotšiša gore o nagana eng go e na le go letela gore yena a fo mpotša. Ga go bonolo gore a arabe ge a botšišwa potšišo. Yena o tla araba—eupša e sego ka yona nako yeo.”—Francis wa Australia.

“Go se fele pelo go bohlokwa kudu. Ka dinako tše dingwe re ka nyaka go kgadimola bana ba rena, eupša ka mehla tharollo e kaone ke go theoša maswafo le go boledišana le bona!”—Felicia wa United States.

POLEDIŠANO

“Ka dinako tše dingwe morwedi wa ka yo a lego mahlalagading o ikemelela kudu le gona o fela a nagana gore ke mo swaya diphošo go sa hlokagale. Ke mo gopotša ka mehla gore ke a mo rata le gore re a dirišana e bile ke nyaka gore a atlege!”—Lisa wa United States.

“Ge bana ba ka e be e sa le ba banyenyane, ba be ba bolela le nna ka go phuthologa. Go be go le bonolo go tseba seo ba se naganago. Ga bjale ke swanetše go leka go ba kwešiša le go bontšha gore ke a ba hlompha. Yeo ke tsela e nnoši yeo ba tlago go nntšhetša sa mafahleng a bona.”—Nan-hi wa Korea.

“Ga se mo go lekanego go thibela bana bao ba lego mahlalagading go dira dilo tše itšego. Re swanetše go ba nea mabaka gomme re be le poledišano yeo e kgomago dipelo tša bona. E le gore re kgone go dira seo, re swanetše go itokišetša go theetša seo ba se bolelago, gaešita le ge seo se akaretša dilo tšeo re ka se nyakego go di kwa.”—Dalila wa Brazil.

“Ge ke swanetše go phošolla morwedi wa ka, ke leka go boledišana le yena re le ba babedi go e na le go dira bjalo gare ga batho.”—Edna wa Nigeria.

“Ka dinako tše dingwe ge ke bolela le morwa wa ka, ke thoma go šitišwa ke mešomo e mengwe ya ka gae gomme ka se mo šetše ka mo go feletšego. O lemoga seo, le gona ke nagana gore ke le lengwe la mabaka ao a dirago gore a se ke a nyaka go bolela le nna gantši. Ke swanetše go leka go mo šetša kutšwanyana ge re boledišana e le gore a tšwele pele a bolela le nna ka bolokologi.”—Miriam wa Mexico.

TOKOLOGO

“Ka mehla ke be ke dikadika go nea bana ba ka bao ba lego mahlalagading tokologo gomme seo se be se tloga se baka diphapano. Ke ile ka boledišana le bona ka taba ye ka bolokologi. Ke ile ka ba hlalosetša lebaka leo ke bego ke boifa go ba nea tokologo, ka morago le bona ba hlalosa lebaka leo ba bego ba nyaka tokologo e oketšegilego. Re ile ra dumelelana gore ba tla hwetša tokologo e oketšegilego eupša ke be ke tla ba beela dithibelo tše itšego.”—Edwin wa Ghana.

“Morwa wa ka o be a nyaka sethuthuthu. Ke be ke tloga ke sa kwane le kgopolo yeo moo ke ilego ka ikhwetša ke mo omanya e bile ke mmotšha dikotsi ka moka tša go se reka, ke sa mo nee sebaka sa gore a itlhalose. Seo se ile sa mmefediša gomme sa dira gore a nape a nyake go se reka. Ke ile ka phetha ka go leka mokgwa o mongwe. Ke ile ka kgothaletša morwa wa ka go dira nyakišišo ka taba ye ka mahlakoreng ka moka, go akaretša dikotsi, ditshenyagalelo le seo se nyakegago gore a hwetše lengwalo la go se otlela le go dula a na le lona. Le gona ke ile ka mmotša gore a kgopele keletšo go Bakriste bao ba godilego moyeng ka phuthegong. Ke ile ka lemoga gore go e na le go ba yo a gatelelago, go be go le kaone gore ke kgothaletše morwa wa ka go bolela ka bolokologi ka dilo tšeo a di kganyogago. Ka tsela yeo ke ile ka kgona go mo fihlelela pelo.”—Hye-young wa Korea.

“Re beela bana ba rena mellwane, eupša ganyenyane-ganyenyane re ba nea le tokologo e oketšegilego. Ge ba kgona go diriša tokologo ya bona gabotse, re be re ba nea e oketšegilego. Re ba neile dibaka tša gore ba hwetše tokologo, go ba bontšha gore re be re kganyoga gore ba be le yona; eupša ge ba se ba dira seo re kwanego ka sona, re be re ba otla.”—Dorothée wa Fora.

“Le ka mohla ke be ke sa fetoše melao ya ka. Eupša ge bana ba ka ba be ba theetša, ke be ke ba dumelelela go dira dilo tše itšego. Ka mohlala, ka nako e nngwe ke be ke ba dumelela go boa gae ka morago ga nako yeo ba e beetšwego. Eupša ge ba be ba ka boa gae ka morago ga nako yeo re dumelelanego ka yona ka makga a mantši, ke be ke ba otla.”—Il-hyun wa Korea.

“Ge mošomi a theetša e bile a bontšha go ba le boikarabelo, ke moo mothwadi wa gagwe a bontšhago go mo naganela kutšwanyana. Ka mo go swanago, morwa wa ka o kgona go bona gore ge a ntheetša e bile a bontšha go ba le boikarabelo, ke moo a tlago go hwetša tokologo. Morwa wa ka o a tseba gore go fo swana le ge mošomi a hwetša kotlo ge a se a dira mediro ya gagwe, le yena a ka lahlegelwa ke tokologo yeo a e hweditšego ge e ba a sa bontšhe go ba le boikarabelo.”—Ramón wa Mexico.

[Ntlhakgolo go letlakala 22]

“Ruta bana tsela yeo ba swanetšego go phela ka yona, gomme ba tla e gopola bophelo bja bona ka moka.”—Diema 22:6, Good News Translation

[Box/​Pictures on page 23]

DIKANEGELO TŠA MALAPA

“Go ba le Bana Bao ba Lego Mahlalagading ke Phihlelo e Kgahlišago”

Joseph: Barwedi ba ka ba babedi ba bagolo ba mahlalagading gomme ke bona go le bohlokwa go ba theetša le go amogela dipono tša bona. Go dumela gore le nna ke na le mafokodi—le go bontšha tlhompho ge ke bolela le barwedi ba ka—go thuša gore re dule re boledišana ka bolokologi. Ka boripana, ke nagana gore go ba le bana bao ba lego mahlalagading ke phihlelo e kgahlišago, ke leboga tlhahlo yeo re e hwetšago ka Lentšung la Modimo e lego Beibele.

Lisa: Ke lemogile gore ge morwedi wa rena yo mogolo a be a tsena mahlalagading, o be a nyaka gore ke mo šetše kudu. Ke gopola ke fetša nako e ntši ke mo theeditše, ke bolela le yena e bile ke mo kgonthišetša ka dilo tše itšego. Nna le monna wa ka re botša barwedi ba rena gore ba lokologe go bolela ka selo le ge e le sefe le gore re tla hlompha maikwelo a bona. Ke leka go diriša keletšo e bohlale yeo e lego go Jakobo 1:19, yeo e rego motho “a akgofele go kwa, a diege go bolela.”

Victoria: Mma ke mogwera wa ka wa paala. Ga sa nka ka tsebana le motho yo a nago le pelo e botse le yo a nago le taba le batho go swana le yena—le gona o bjalo go motho yo mongwe le yo mongwe. Tsela e kaone yeo nka mo hlalosago ka yona ke gore ga a na boikaketši. Ga go na yo a ka swanago le yena.

Olivia: Tate o na le taba le batho e bile o na le seatla seo se bulegilego. Ka mehla o thuša batho ba bangwe gaešita le ge rena re se na dilo tše dintši. O tseba nako yeo a swanetšego go se tšee dilo gabohwefo, eupša o tloga a tseba le nako ya go ithabiša. Ke tate wa bohlokwahlokwa gomme ke a thaba gore ke tate wa ka!

“Ga re na Nako ya go Lewa ke Bodutu!”

Sonny: Ge banenyana ba rena ba na le bothata, re dula fase re le lapa gomme ra boledišana ka bjona. Ka mehla re ntšhetšana sa mafahleng e bile re thea diphetho tša rena melaong ya motheo ya Beibele. Le gona nna le Ynez re leka gore banenyana ba rena ba tlwaelane le batho bao ba godilego moyeng. Bagwera ba rena ke bagwera ba bona, le bagwera ba bona ke ba rena.

Ynez: Re dula re swaregile, le gona re dira dilo re le gotee bjalo ka lapa. Ka ge re le Dihlatse tša Jehofa, re dula re swaregile bodireding, thutong ya Beibele ya motho ka noši le ya lapa, modirong wa boithaopi—go akaretša le modirong wa go hlakodiša dikotsing le go agweng ga Diholo tša Mmušo. Le gona re lekalekanya mediro ye ka moka ka go ba le boitapološo. Ga re na nako ya go lewa ke bodutu!

Kellsie: Tate ke motheetši yo botse, le gona ka mehla o rerišana le lapa ka moka pele a ka dira phetho e kgolo. Ka mehla mma o a ntheetša ge ke nyaka thušo—goba ge ke nyaka go fo bolela.

Samantha: Mma o ntira gore ke ikwe ke kgethegile, ke ratwa kudu e bile ke le bohlokwahlokwa—gaešita le ge a sa lemoge seo. O a theetša. O tshwenyega ka rena. Nka se rekiše segwera sa rena ka selo.

[Diswantšho]

Lapa la ga Camera: Joseph, Lisa, Victoria, Olivia le Isabella

Lapa la ga Zapata: Kellsie, Ynez, Sonny le Samantha

[Seswantšho go letlakala 22]

Batswadi ba ka nea bana tokologo e itšego, eupša ba bea le mellwane e itšego