Na Modimo o na le Taba le Rena?
Na Modimo o na le Taba le Rena?
MESONG ya November 1, 1755, motse wa Lisbon, kua Portugal, o ile wa rathwa ke tšhišinyego ya lefase. Gwa latela tsunami le mello, tša senya karolo e kgolo ya motse le go bolaya batho ba dikete.
Ka morago ga tšhišinyego ya lefase ya ngwaga wa 2010 kua Haiti, morulaganyi wa kuranta ya National Post ya kua Canada o itše: “Go swana le kua Lisbon, ditšhišinyego tša lefase tša mehleng yeno tša go swana le ya Haiti di leka tumelo ya batho go bona gore e tiile go fihla kae.” Sehlogo seo se phethile ka gore: “Modimo o swanetše go ba a lahlile Haiti.”
Ka ge Jehofa Modimo e le “Ramatlaohle,” o na le matla ao a sa lekanego le selo e bile a ka kgona go fediša tlaišego. (Psalme 91:1) Go feta moo, re ka kgodišega gore o na le taba le rena. Ka baka la’ng?
Ke Eng Seo re se Tsebago ka Modimo?
Modimo o šokela batho bao ba tlaišegago. Ge Baisiraele e be e le makgoba kua Egipita e bile ba swarwa gampe ke bao ba ba thopilego, Modimo o ile a botša Moshe gore: “Ruri ke bone mohlako wa batho ba ka bao ba lego Egipita, e bile ke kwele sello sa bona sa ge ba llišwa ke bao ba ba gapeletšago go šoma; gobane ke tseba mahloko a bona gabotse.” (Ekisodo 3:7) Se se bontšha’ng? Se bontšha gore Modimo ga a hlokomologe batho ge ba tlaišega. Go e na le moo, nywagakgolong e mentši ka morago, moporofeta Jesaya o ile a ngwala mabapi le Baisiraele gore: “Tlalelong ka moka ya bona le yena o be a tlalelwa.”—Jesaya 63:9.
“Ditsela tša gagwe ka moka ke tša toka.” (Doiteronomio 32:4) Modimo o dira dilo ka moka ka toko le ka go se bebe sefahlego. “O tla diša tsela ya babotegi ba gagwe,” eupša o tla “lefeletša ka tlaišego bao ba le tlaišago” gore go phethwe toko. (Diema 2:8; 2 Bathesalonika 1:6, 7) Ka go se bebe sefahlego, “ga a eme ka lehlakoreng la babuši e bile ga a rate mohumi go feta modiidi, ka gobane bohle ba bopilwe ke yena.” (Job 34:19, Today’s English Version) Le gona Modimo o tseba tsela e kaone kudu ya go fediša tlaišego ya batho. Ka go fapana le seo, ditharollo tša batho di ka swantšhwa le go bofa pantetši moo motho a thuntšhitšwego gona. Le ge pantetši e ka thiba ntho yeo, ga e thuše gakaalo go fodiša kgwekgwe ya bothata goba go fediša bohloko bjoo motho yo a thuntšhitšwego a bo kwago.
Modimo o a ‘gaugela e bile o a šokela gape o tletše ka botho.’ (Ekisodo 34:6) Lentšu “kgaugelo,” go etša ge le dirišwa ka Beibeleng, le fetiša kgopolo ya kwelobohloko e borutho le lešoko tšeo di tutueletšago motho gore a thuše yo mongwe. Modu wa lentšu la Seheberu leo le fetoletšwego e le “lešoko” o hlaloswa e le “go arabela go tšwa pelong mo go dirwago ke motho yo a nago le seo a ka se abelago mohloki.” Go ya ka Theological Dictionary of the Old Testament, lentšu leo le fetoletšwego e le “botho” le akaretša “go thuša motho yo a welwago ke masetlapelo goba mathata.” Ga se feela gore Jehofa Modimo o kwa bohloko ge motho a tlaišega eupša gape kgaugelo, lešoko le botho di mo tutueletša go thuša. Ka gona, re ka kgodišega gore o tla fediša tlaišego.
Sehlogo se se fetilego se boletše ka dilo tše tharo tšeo di tlaleletšago tlaišegong ya batho lehono, ga go le se tee sa tšona seo se bakwago ke Modimo. Anke ga bjale re ahlaahleng seo se bakwago ke dilo tšeo.
Kgetho ya Motho ka Noši
Mathomongthomong, Adama o be a bušwa ke Modimo. Lega go le bjalo, ge go be go thwe a ikgethele, o ile a dira phetho ya go gana pušo ya Modimo gomme a nyaka go bona gore a ka feleletša kae ge a dira dilo a sa laolwe ke Modimo. O ile a hlokomologa temošo ya Jehofa yeo e begilwego go Genesi 2:17 ya gore: “O tla hwa lehu.” Go palelwa ke go ikokobeletša molao wa Modimo wo o phethagetšego go feleleditše ka gore go be le sebe le go se phethagale. Ge Beibele e hlalosa, e re: “Ka motho o tee sebe se tsene lefaseng gomme lehu la tsena ka sebe, ka go re’alo lehu le aparetše batho bohle gobane bohle ba dirile sebe.” (Baroma 5:12) Eupša Modimo o tla fediša ditlamorago tša sebe.
Ditiragalo tše di sa Letelwago
Go etša ge go hlalositšwe ka mo godimo, motho wa pele e lego Adama, o ile a gana tlhahlo ya Modimo—yona tlhahlo yeo e bego e nyakega gore batho ba dule ba bolokegile—gaešita le dikotsing tša tlhago. Phetho ya gagwe e ka bapišwa le molwetši yo a ganago tlhokomelo ya ngaka yeo e nago le bokgoni le phihlelo. Ge e ba molwetši a sa lemoge dikotsi le tlhakatlhakano ya tša maphelo yeo e ka bago gona yeo e tsebjago ke ngaka, go ngangabala go ka mmakela mathata. Ka mo go swanago, tsela yeo motho a swerego lefase gampe ka yona—go akaretša le go aga meago yeo e sa šireletšegago le go hlokomologa matla a tlhago a lefase—gantši ke gona go bakago dikotsi tša tlhago. Lega go le bjalo, Modimo a ka se dumelele boemo bjo gore bo tšwele pele go ya go ile.
“Mmuši wa Lefase le”
Ke ka baka la’ng Modimo a ile a dumelela Sathane gore a buše lefase ka morago ga go rabela? Go ya ka mothopo o mongwe, “mekgatlo e mefsa ya mohuta le ge e le ofe e fetša nakwana e sola mebušo yeo e bušitšego pejana ka baka la mathata ao a lego gona.” Ge nkabe Jehofa a ile a akgofela go menola “mmuši wa lefase le,” nkabe Sathane a itše diphošo tša gagwe di bakilwe ke Mmuši yo a bušitšego pejana, e lego Modimo. (Johane 12:31) Eupša go dumelela gore go fete nako ya gore Sathane a bontšhe ka botlalo gore o laola lefase go dirile gore go bonagale gore o palelwa ke go buša. Lega go le bjalo, go sa na le potšišo, e rego: Re ka kgonthišega bjang gore tlaišego e tla fela?
[Seswantšho go letlakala 6]
Na ngaka e ka diriša pantetši e tlwaelegilego go alafa ntho e tšwago madi yeo e bakilwego ke go thuntšhwa?