Go Tlile Bjang Gore ke Bolele ka Tsela ye?
Bafsa ba a Botšiša
Go Tlile Bjang Gore ke Bolele ka Tsela ye?
Sehlogo se se tla go thuša go kwešiša
LEBAKA leo o felago o bolela dilo tše di fošagetšego
SELO seo o ka se dirago ge o thelelwa ke leleme
MOKGWA wa go laola leleme
“Gantši ke kgona go laola leleme la ka, eupša ka dinako tše dingwe le a nthelela gomme ka kwa eka lefase le ka palega ka tsena!”—Chase
“Ka dinako tše dingwe ke bolela dilo tšeo batho ka moka ba di nagannego eupša di sa bolelege.”—Allie
LEBAKA LEO SE DIREGILEGO KA LONA
Lengwalo la motheo: “Ge e ba motho a sa kgopše ka lentšu, gona ke motho yo a phethagetšego.” (Jakobo 3:2) Lengwalo le le ra gore’ng? Ga go motho yo a kgonago go laola leleme la gagwe ka mo go feletšego. Ba bantši ba ka dumelelana le Annette, * yo a ilego a ipobola ka gore: “Ka dinako tše dingwe ke palelwa ke go laola leleme le la ka.”
Kanegelo ya kgonthe: “Mogwera’ke o ile a rata diaparo tše dingwe tšeo ke bego ke di lahla. Ke ile ka ikhwetša ke boletše gore: ‘Ke nagana gore di ka se go lekane.’ O ile a araba ka gore: ‘O re’ng? Na o nyaka go mpotša gore ke nonne?’”—Corrine.
Gore o kwešiše seo ka dinako tše dingwe se dirago gore o palelwe ke go laola seo o se bolelago, leka dilo tše di latelago.
● Lemoga mafokodi a gago.
․․․․․ Ke fela ke boledišwa ke kgalefo
․․․․․ Ke fela ke bolela ke sa nagana
․․․․․ Ke fela ke bolela pele ke ekwa taba gabotse
․․․․․ Mabaka a mangwe ․․․․․
Mohlala: “Ke na le bothata bja go rata go dira metlae kudu gomme ka dinako tše dingwe batho ba na le go nkwela thoko.”—Alexis.
● Lemoga gore ke mang yoo gantši o mo kgopišago.
․․․․․ Motswadi
․․․․․ Ngwaneno
․․․․․ Mogwera
․․․․․ Ba bangwe ․․․․․
Mohlala: Christine wa nywaga e 20 o re: “Ke nyamišwa ke gore batho bao ke tlogago ke ba rata ke bona bao gantši ke ba kgopišago. Ke nagana gore ke lokologa kudu ge ke na le bona moo ke palelwago le ke go itshwara.”
SELO SEO O KA SE DIRAGO GE O THELELWA KE LELEME
Lengwalo la motheo: ‘Phegelela dilo tše di išago khutšong.’ (Baroma 14:19) Tsela e nngwe ya go diriša keletšo ye ke go kgopela tshwarelo.
Kanegelo ya kgonthe: “Mma o hlokofetše ke na le dikgwedi tše lesome feela gomme ke gotše ke sa tsebe tate, ka gona ke ile ka godišwa ke mmamogolo le ramogolo. Ka letšatši le lengwe ge ke be ke le magareng ga nywaga e 10 le 11, ke be ke lewa ke bodutu kudu e bile ke galefišitšwe ke gore mma o hlokofetše gomme ka kwa eka nka phara motho yo mongwe molato. Ka gona ge mmamogolo a be a nkgopela gore ke mo thuše ka selo se itšego, ke ile ka thoma go mo foša ka mantšu, mafelelong ka ikhwetša ke mmotša gore ‘Ke go hloile’ le gore ‘Ga se wena mma.’ Mmamogolo o ile a šala a maketše. Ke moka o ile a ya phapošing ya gagwe a tswalela mojako gomme ka kwa a kgitla sello. Ke ile ka itshola kudu. O ntlhokometše le go ntirela dilo ka moka gomme nna ke mo swara bjalo ka matlakala. Ramogolo o ile a boledišana le nna ka seo se diragetšego gomme a mpontšha mangwalo ao a bolelago ka go laola leleme. Ka morago ke ile ka lopa mmamogolo gore a ntshwarele. Ke ile ka lemoga gore ke be ke e lahlile.”—Karen.
Ka mo tlase, ngwala lebaka le letee leo le ka dirago gore o thatafalelwe ke go kgopela tshwarelo.
․․․․․
Ke ka baka la’ng go kgopela tshwarelo go ka dira gore o ikwe o le kaone?
․․․․․
Go go thuša go hwetša karabo: Ela hloko melao ya motheo yeo e hwetšwago go Diema 11:2 le Mateo 5:23, 24.
Go ba gona, go kaone go phema boemo go e na le gore o tle o gapeletšege go kgopela tshwarelo. O ka dira bjang seo?
MOKGWA WA GO LAOLA LELEME
Lengwalo la motheo: ‘Akgofela go kwa, o diege go bolela o be o diege go galefa.’ (Jakobo 1:19) Tše dingwe tša dikeletšo tšeo di ka go thušago ke tše.
Bala mangwalo a latelago gomme o tswalanye le lengwe le le lengwe le keletšo e tee.
1 “Katanela go se itšeele godimo kudu; ge o ka dira bjalo o ka se kgopišege gabonolo.”—Danette.
2 “Ke no itshepelela ka hlabja ke phefo. Seo se mpha nako ya go ba noši ka nakwana gomme ka theoša maswafo.”—Brielle.
3 “Ge ke be ke sa le yo monyenyane, ke be ke nagana gore ka mehla motho o swanetše go emela taba ya gagwe gomme ke be ke galefišwa le ke tabana e nngwe le e nngwe. Eupša ke ithutile gore dilo tše dingwe o no sega tša feta.”—Celia.
4 “Ge e ba motho yo mongwe a go omanya gomme o sa mo fetole, motho yoo o tla ba a lapišwa ke ge wena o ikhomoletše. O se ke wa fela pelo. O se ke wa e nametša thaba mola e hlotša.”—Kerrin.
5 “Ka dinako tše dingwe ke galefišwa ke batho ba bangwe. Ka mo monaganong go tla ba go duma dilo tše dintši tšeo ke nyakago go mmotša tšona. Eupša go leta go nthuša go lemoga gore go bolela go ka se hole ka selo. Ke ithutile gore, o se ke wa bina pele moropa o lla.”—Charles.
Dihlogo tše di oketšegilego go tšwa lelokelelong la dihlogo tša “Bafsa ba a Botšiša” di ka hwetšwa Wepesaeteng ya www.watchtower.org/ype
[Mongwalo wa ka tlase]
^ ser. 10 Maina a mangwe sehlogong se a fetotšwe.
[Lepokisi/Diswantšho go letlakala 20]
Allie—Pele ke bolela selo, ke ipotšiša gore: ‘Na se tlo kaonefatša boemo? Se ke tlago go se bolela se tla kgoma bjang motho yo ke bolelago le yena?’ Ge e ba o sa kgodišega ka seo o tlago go se bolela, gona ikhomolele.
Chase—Ge ke nyaka go bolela selo se itšego, ke leka go nagana ka tsela yeo se tlago go kgoma batho bao ke nago le bona. Ke nagana gore ge ke dutše ke gola, ke kgona go laola leleme la ka gakaone. Motho o ithuta go tšwa phihlelong.
[Lepokisi go letlakala 21]
KE KA BAKA LA’NG O SA BOTŠIŠE BATSWADI BA GAGO?
Ka ge go se motho yo a phethagetšego—go etša ge Jakobo a ngwadile gore “ka moka ga rena re kgopša gantši”—botšiša batswadi ba gago gore bona ba ile ba swaragana le bothata bofe bja go laola maleme a bona.—Jakobo 3:2.
[Seswantšho go letlakala 20]
“Ge o ka ntšha sesepe sa go hlapa meno ka tšhupung ya sona, o ka se sa se bušetša. Go bjalo le ka mantšu. Ge o se na go bolela selo sa go kweša bohloko, o ka se bušetše mantšu ao morago.”—James.
