Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Nka Dira Bjang Gore ke Thabele go Ithuta Beibele?

Nka Dira Bjang Gore ke Thabele go Ithuta Beibele?

Bafsa ba a Botšiša

Nka Dira Bjang Gore ke Thabele go Ithuta Beibele?

E le gore gore’ng o swanetše go ithuta Beibele? E nagane ka tsela ye:

Beibele e ka go thuša go hwetša lehumo. Puku ye e rekwago go feta dipuku ka moka

● E ka go bontšha kamoo o ka itokišeletšago bokamoso bjo bo phadimago

● E ka go botša dilo tša nakong e tlago—le tše di fetilego—tšeo go bego go se tsela e nngwe ya gore o ka di tseba

● E ka go thuša go itseba gakaone le go dira gore o be motho yo mokaone *

GO NYAKEGA maiteko gore motho a ithute Beibele, eupša mehola ya gona ke maphaaphaa! Na o nyaka go tseba gore bafsa ba bangwe ba kgona bjang? Sega gomme o phuthe letlakala le latelago. O tla ba o na le matlakala a mane ao a swaregago gabonolo ao a tla go bontšhago kamoo dithaka tša gago di fenyago mapheko ka gona gomme tša ipshina ka thuto ya Beibele ya motho ka noši.

“Yo mongwe le yo mongwe a ka hwetša selo seo se mo kgahlago ka Beibeleng. Ditaba tšeo o ka ithutago ka tšona ke ga mantšha-o-tlogele!”—Valerie. *

Dihlogo tše di oketšegilego go tšwa lelokelelong la dihlogo tša “Bafsa ba a Botšiša” di ka hwetšwa Wepesaeteng ya www.watchtower.org/ype

[Mengwalo ya tlase]

^ ser. 7 Gore o bone kamoo Beibele e ka go thušago ka gona go dira dilo tšeo ka moka, ikgokaganye le Dihlatse tša Jehofa tša lefelong la geno goba o di ngwalele atereseng e swanetšego go tše di lego go letlakala 5.

^ ser. 9 Maina a mangwe sehlogong se a fetotšwe.

[Lepokisi/Diswantšho go letlakala 13, 14]

KAMOO O KA ITHUTAGO BEIBELE

Bothata: GA O NA LEBAKA LA GO ITHUTA

“Ke ikwa ke tšwafa ge ke nagana ka go dula fase ke fetša iri ke ithuta.”—Lena.

Seo o se hlokago: E BA LE MORERO WA GO ITHUTA

Gore o thabele go ithuta Beibele, o swanetše go araba dipotšišo tše di rego: Ke tlo holega ka’ng ge ke ithuta Beibele? Na o nyaka go ba mogwera wa Modimo, go kwešiša ka mo go tseneletšego ditiragalo tša lefase le go kaonefatša semelo sa gago? Beibele e ka go thuša go dira dilo tše—le tše dingwe tše dintši!

“O se ke wa nagana gore go thata goba go swana le go tsena sekolo. Go e na le moo, tšea go ithuta Beibele e le tsela ya go ba kgauswi le Mogwera yo mogolo yoo o ka bago le yena—Jehofa Modimo.”—Bethany.

“Nako ya go ithuta ke nako yeo o e fetšago o na le Jehofa Modimo. Ge o fetša nako o na le motho yo mongwe ge feela o na le batswadi ba gago, na o ka bitša motho yo bjalo gore ke mogwera wa paale goba e fo ba mogwera wa batswadi ba gago? Ge e ba o ithuta o le noši, Jehofa e ka ba mogwera wa gago.”—Bianca.

Gopola: “Dilo ka moka ka Mangwalong ke Lentšu la Modimo. Ka moka ga lona le a ruta, le thuša batho, le a ba phošolla e bile le ba ruta go phela.” (2 Timotheo 3:16, Contemporary English Version) Le wena Beibele e ka go thuša ka ditsela tšeo!

“Ke leka go dula ke nagana ka mehola. Ge e ba go na le seo ke swanetšego go se kaonefatša, go ithuta go nthuša go rarolla bothata le go kaonefatša tsela yeo ke phelago ka yona.”—Max.

Seo o ka naganago ka sona:

O ka tutuetšwa ke’ng gore o rate go ithuta Beibele?

Bothata: E A TŠWAFIŠA

“Ka morago ga go fetša metsotso e 10 ke ithuta, ke thoma go lapa; ge go fela metsotso e 20, ke ba ke šetše ke nyaka go dira selo se sengwe; ge go fela metsotso e 30, e ba e šetše e ntšwafiša kudu!”—Allison.

Seo o se hlokago: E PHEDIŠE

Bona tiragalo yeo ka leihlo la kgopolo, e ka ba e le ka seo o ithutago ka sona, tsela yeo o ithutago ka yona goba lefelo leo o kgethago go ithutela go lona.

“Iphe nako ya go nyakišiša ka dipotšišo tšeo o nago le tšona. Ge o ithuta ka selo seo o bego o dutše o se nagana, o feleletša o kgotsofetše—e bile o thabile.”—Richard.

“Ge o bala ka tiragalo e itšego, ipee go yona. Nagana e le wena moanegwathwadi goba o le mmogedi wa tiragalo yeo. Leka go bona tiragalo yeo ka leihlo la kgopolo.”—Steven.

“Dira gore go ithuta go thabiše. Dula ka mathuding o swere sa go nwa. Ke rata go ja selwana se itšego ge ke ithuta. Batho ba bantši ba dira bjalo.—Alexandra.

Gopola: Ke wena o ipotšago gore selo se itšego se a tšwafiša; ga se ka mehla kgopolo yeo e lego therešo. Ka gona go e na le gore o re “go ithuta go a tšwafiša,” e re “ke tšwafa go ithuta.” Fetoša pono ya gago ka go ithuta. Seo se tla go thuša gomme sa go tutueletša go dira selo se itšego.—Diema 2:10, 11.

“Thuto ya motho ka noši ga se ya swanela go tšwafiša. E ka ba ka tsela yeo wena o ratago gore e be ke yona.”—Vanessa.

Seo o ka naganago ka sona:

O ka dira’ng go phediša thuto ya gago?

Bothata: GA O NA NAKO

“Ke nyaka go ithuta Beibele ka mo go oketšegilego, eupša ka ge ke dula ke swaregile, go thata kudu go hwetša nako ya go dula fase ka ithuta!”—Maria.

Seo o se hlokago: ETIŠA DILO TŠA BOHLOKWA PELE

Ge motho a gola o ithuta go ‘kgonthišetša dilo tše bohlokwa kudu.’—Bafilipi 1:10.

“Mma o nthušitše go lemoga gore nka se tsoge ke hweditše nako e nngwe. Ke ile ka swanelwa ke gore ke iphe nako. Ge ke se na go hlagolela go rata go ithuta, ke ile ka ipha nako ya go dira bjalo.”—Natanya.

“Ge ke be ke dutše ke gola, ke ithutile gore ke swanetše go beela nako ka thoko gore ke ithute gomme ke ile ka kgona, go sa šetšwe seo se diregago.”—Yolanda.

“Ge e ba o rata go ithuta go feta go ithabiša, ruri o tla go thabela le go feta—gomme o tla kgona go ithabiša ka letswalo le lebotse.”—Diana.

Gopola: Ge e ba o sa etiše dilo tša bohlokwa pele, o ka se tsoge o kgonne go laola nako ya gago. Go bohlokwa kudu gore o dire maiteko gomme o iphe nako ya go ithuta.—Baefeso 5:15, 16.

“Ka ge ke le morutwana wa sekolo se se phagamego, go bonolo go swarega ka dilo tše dingwe! Lega go le bjalo, go dira maiteko a magolo a go ba le thuto ya Beibele ya motho ka noši ke selo sa bohlokwa seo ke se etišago pele.”—Jordan.

Seo o ka naganago ka sona:

O ka itirela lenaneo lefe la go ithuta?

[Lepokisi/Diswantšho go letlakala 13]

MAELE A TŠWAGO GO DITHAKA TŠA GAGO

Zachary—O se ke wa fo ithuta ka dilo tšeo batswadi ba gago goba batho ba bangwe ba ithutago ka tšona. E ba thuto ya motho ka noši ge o ithuta dilo tšeo wena o nyakago go ithuta ka tšona.

Kaley—Thoma ganyenyane-ganyenyane. O ka ithuta ka metsotso e mehlano ge e ba go nyakega, eupša o dire seo letšatši le letšatši. Ke moka o ka kgona go oketša nako yeo ganyenyane-ganyenyane go ya go metsotso e 10 goba e 15 . . . Mafelelong o tla e thabela!

Daniela—Dilo tše dinyenyane le tšona di ka go hola kudu. Swara dipene tše mmalwa tša mebala ya go fapafapana le pukwana ya go ngwala dintlha, goba itirele faele khomphutheng ya gago gomme o e bitše Thuto ya Motho ka Noši.

Jordan—Ge ke kgetha taba yeo e nkgahlago, ke kgona go fetša nako e teletšana ke ithuta. Le gona, ke nyaka lefelo leo le se nago lešata. Ga ke kgone go ithuta ge e ba go na le seo se bakago lešata.

[Seswantšho go letlakala 13]

(Bakeng sa mongwalo o beakantšwego ka mokgwa wa kgatišo, bona kgatišo ka boyona)

Sega

Phutha